Tiskane izdaje
Na enem od predavanj o Družinskem zakoniku me je ena od poslušalk presenetila z izjemno težkim pravnim vprašanjem: »Ali je laž mogoče pravno sankcionirati?« in sem ji odgovorila, tako kot bi ji verjetno odgovoril vsak pravnik (vsaj tisti, ki se je šolal na slovenskih pravnih fakultetah, ki do družbene realnosti niso posebej občutljive): »Ne. Laž je sestavni del svobode govora in pravo zanjo nima sankcije.«
Morda laž res nima pravnih sankcij, a v razmerjih med ljudmi obstajajo tudi druge vrste družbenih sankcij, na primer kritika, neizvolitev, bojkot, prezir, peklenje vesti. Problem slovenskega prostora ni le nedelovanje pravne države in pomanjkljivo izrekanje pravnih sankcij, ampak tudi vsesplošno pomanjkanje spomina in s tem povezano pomanjkljivo uveljavljanje družbenih sankcij.
Ta prispevek je zato namenjen podaljšanju in ohranjanju spomina na eno od laži v referendumski kampanji, ki je ravnokar za nami. Na spletni strani open.si bo za tiste, ki jih to zanima, vsak dan analizirana nova. Pod skupnim naslovom »Zgodovina nekega kupa laži«.
Na spletni strani SDS je bil teden pred referendumom objavljen posnetek z naslovom »Dr. France Cukjati: Če bo družinski zakonik sprejet, bo več kot 340 tisoč slovenskim družinam odvzel status družine.« In kako je bivši poslanec prišel do te katastrofične številke? Primerjal je statistično in družinskopravno definicijo družine, ki vsaka služita drugemu namenu in sta temu primerno različni. Statistični urad RS je namreč v enem od svojih poročil primerjal, kakšno bi bilo število družin po mednarodnih statističnih in popisnih standardih na eni strani in po definiciji iz novega Družinskega zakonika na drugi strani. Po statističnih standardih so družina tako življenjska skupnost staršev in mladoletnih otrok kot tudi pari brez otrok ter starši z odraslimi otroki; statistično gledano je zato družina tudi življenjska skupnost 65-letnega sina in njegove 85-letne matere.
Za potrebe družinskega prava, ki je osredotočeno na varstvo koristi otrok, torej mladoletnih oseb, takšna definicija seveda ni ustrezna, zato kot družino opredeljuje skupnost mladoletnika z enim ali obema staršema ali drugo odraslo osebo, ki zanj skrbi in ima do njega določene pravice in dolžnosti. Kar pa je še pomembneje: niti definicija družine po Družinskem zakoniku niti definicija po statističnih standardih v ničemer ne vplivata na pravice in dolžnosti članov družine: niti ena pravica v slovenskem pravnem sistemu ni vezana na pojem družine po družinskem zakonu ali pojem družine po statičnih evidencah. Pravice in dolžnosti članom družine podeljujejo posamezni zakoni s podočja zdravstvenega zavarovanja, družinskih prejemkov, pokojnin, davkov in tako dalje. In vsak od teh zakonov pojem družinskega člana opredeli na svoj način (npr. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 20. členu, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 115. členu, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 10. členu itd).
Enako velja tudi za Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki v 115. členu pod naslovom »vzdrževani družinski člani« zelo natančno določa, kdo sodi v krog vzdrževanih družinskih članov in kdo ne. Zato je neverjetno, da si je bivši poslanec privoščil zastraševanje z absolutno izmišljotino o tem, da po sprejemu Družinskega zakonika ne bo več mogoče uveljavljati dohodninske olajšave za vzdrževanega družinskega člana. »(...) Družinski zakonik torej, če ne bo na referendumu zavrnjen, bo več kot 340.000 slovenskim družinam odvzel status družine. Kaj bo to pomenilo že v primeru uveljavljanja dohodninske olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki ne bo več član, saj ne bo več družine, pa si lahko le mislimo. Tem družinam bi se moralo referendumsko vprašanje glasiti: Ali ste za to, da vam država z zakonom odvzame status družine, ki ji ustava RS namenja posebno pozornost in varstvo. A bojimo se, da se celo člani teh 340.000 družin ne zavedajo o čem bodo v referendumu odločali. (...)«.
Vem, da med nami pač obstajajo razlike. Ena teh je, da zame ni boga, v imenu katerega me ne bi bilo sram lagati.
Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.
