olímpijski -a -o pridevnik SSKJ2
V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo olimpijski.
Odpri galerijo
FOTO: Delo
Beseda olimpijski je vrstni pridevnik, ki se najpogosteje nanaša na poletne ali zimske olimpijske igre. Zaradi ekonomičnosti izražanja lahko namesto besedne zveze uporabljamo tvorjenko olimpijada, v kateri prepoznamo v slovenščini, pa tudi drugih jezikih, produktivno besedotvorno obrazilo –i(j)ada, ki izhaja iz grščine in se je razmahnilo zlasti v publicistiki, najpogosteje v imenih prireditev in tekmovanj.
Če sta na kolesarijadah, bogračijadah v središču bolj druženje in zabava, imajo olimpijade prestižnejši značaj, saj označujejo tudi pomembna mednarodna tekmovanja nasploh.
Taka so matematična in šahovska olimpijada ter lingvistična olimpijada, na kateri so slovenski mladi jezikoslovci v preteklosti že osvojili olimpijsko zlato in tako postali olimpijski zmagovalci v tekmovanju skupin ali olimpioniki, če se izrazimo intelektualistično vzneseno.
Pridevnik olimpijski je tvorjen iz poimenovanja pokrajine Olimpija pod goro Olimp, ki v grški mitologiji velja za prebivališče bogov. Olimpijske igre so imele v antični Grčiji verski pomen, dogajale so se v Zevsovo čast, še danes pa poudarjajo olimpijsko idejo o sožitju, ki jo od leta 1913 simbolizirajo olimpijski krogi.
Olimpijadi v vseh športnih panogah ne pripisujejo statusa najpomembnejšega tekmovanja, a je zavest o veličini olimpijskega močno živa v jeziku. Beseda Olimp namreč metaforično pomeni »najvišji, najuglednejši položaj« (SSKJ2), zato tudi ko ni olimpijade, na primer rečemo, da športniki naskakujejo klubski Olimp in prinašajo pokale z evropskega košarkarskega Olimpa, podjetniki pa se poskušajo povzpeti na poslovni Olimp.
---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Duša Race.
Če sta na kolesarijadah, bogračijadah v središču bolj druženje in zabava, imajo olimpijade prestižnejši značaj, saj označujejo tudi pomembna mednarodna tekmovanja nasploh.
Taka so matematična in šahovska olimpijada ter lingvistična olimpijada, na kateri so slovenski mladi jezikoslovci v preteklosti že osvojili olimpijsko zlato in tako postali olimpijski zmagovalci v tekmovanju skupin ali olimpioniki, če se izrazimo intelektualistično vzneseno.
Pridevnik olimpijski je tvorjen iz poimenovanja pokrajine Olimpija pod goro Olimp, ki v grški mitologiji velja za prebivališče bogov. Olimpijske igre so imele v antični Grčiji verski pomen, dogajale so se v Zevsovo čast, še danes pa poudarjajo olimpijsko idejo o sožitju, ki jo od leta 1913 simbolizirajo olimpijski krogi.
Olimpijadi v vseh športnih panogah ne pripisujejo statusa najpomembnejšega tekmovanja, a je zavest o veličini olimpijskega močno živa v jeziku. Beseda Olimp namreč metaforično pomeni »najvišji, najuglednejši položaj« (SSKJ2), zato tudi ko ni olimpijade, na primer rečemo, da športniki naskakujejo klubski Olimp in prinašajo pokale z evropskega košarkarskega Olimpa, podjetniki pa se poskušajo povzpeti na poslovni Olimp.
---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Duša Race.
