Odgovornost
Prvi pomen besede odgovornost v SSKJ je »dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo«, med drugim pa lahko označuje tudi lastnost osebe, »ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti« (na primer odgovornost študentov), ali lastnost »tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost« (na primer odgovornost zaupane naloge). V rabi nadomešča delni sopomenki naloga in obveznost.
V Pravnem terminološkem slovarju najdemo več kot štirideset večbesednih terminov s to besedo. V zvezi s trenutno aktualno afero je posebej aktualen termin ministrska odgovornost, ki pomeni individualno odgovornost ministra za delovanje njegovega ministrstva in kolektivno odgovornost za delovanje vlade. Beseda odgovornost ni pogosta sestavina slovenskih pregovorov, čeprav je pregovorov, ki govorijo o odgovornosti, veliko. Med pregovori, ki so vključeni v Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, lahko izpostavimo enega izmed najbolj poznanih s to tematiko: Obljuba dela dolg.
Dodati je treba, da s pregovorom lahko upravičimo tudi izogibanje odgovornosti. Tak je pregovor Greh se pove, grešnika pa ne, ki »izraža, da je treba opozoriti na napako, nevšečnost, težavo obzirno, brez izpostavljanja odgovorne osebe, krivca«. Delno za šalo, delno pa, da bi se izognili dolžnostim, ki jih narekujejo ljudske resnice, so nastali tudi mnogi tako imenovani antipregovori. Pregovoru Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri tako na primer nasprotuje antipregovor Kar lahko storiš danes, odloži na jutri.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Matej Meterc.
