Namesto časopisov in revij kvačkane torbice
Kot prostor promocije in spodbujanja inovativnih idej v ljubljanski urbani regiji je svoja vrata ponovno odprla znamenita Plečnikova trafika na Prešernovem trgu. Nova najemnica za nadaljnjih pet let je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki kot prvi »gostji« izpostavlja oblikovalko ročno kvačkanih torbic Kročeta Slađano U. Šimunac ter ilustratorko Ivo Herman, ki ustvarja pod znamko Jollie Bluebear.
Agencija je v začetku leta uspešno kandidirala na razpisu mestne občine za brezplačni najem trafike, ki jo bodo namenili predstavitvi tako dosedanjih udeležencev projekta (bilo jih je 78), ki že nekaj let delujejo na trgu, kot 100 aktualnih, ki še razvijajo ideje. Tudi pri opremi trafike je priložnost dobila arhitektka in ustvarjalka znamke Jugošik Nina Savič, ki je program zaključila lani, opremila jo je s študentkami Fakultete za dizajn. V trafiki se bosta na štirinajst dni predstavila po dva udeleženca projekta. Pogoj za pridobitev prostora je bil, tako na občini, da je ponudnik oseba javnega prava za opravljanje javnih nalog.
Za brezplačni najem trafike se je neuspešno potegoval Zavod za oblikovanje prostora, bolj znan kot izdajatelj revije Outsider. Na razpis so se prijavili zato, pripoveduje soustanovitelj, arhitekt Matevž Granda, da bi s trafiko na Prešernovem trgu – kot knjigarna z arhitekturno literaturo s poudarkom na Plečniku ter raznimi dogodki – dopolnili svoje delovanje v Plečnikovi trafiki na Vegovi ulici.
Ta, ki s svojima dvema kvadratnima metroma slovi kot najmanjša Plečnikova arhitektura, s prodajo revije Outsider in drugimi publikacijami ter z okoli 15 dogodki na leto z najrazličnejšimi gosti, se je v zadnjih treh letih spremenila kar v mali kulturni center. Leta 2022 so se z njo uvrstili med 25 izbranih del na razpisu za evropsko nagrado za urbani javni prostor (European Prize for Urban Public Space), ki jo podeljuje Center za sodobno kulturo iz Barcelone ter je namenjena prepoznavanju najboljših del, ki obnavljajo in izboljšujejo javni prostor v Evropi.
»Velika škoda se nam je zdela, ko je trafika na Prešernovem trgu po prenovi pred dvema letoma izgubila prvotno namembnost, to je bil živ program v tako živahnem delu mesta, še vedno je tam nekaj prodajalcev časopisov in tiskovin, kar dokazuje, da povpraševanje obstaja,« pravi Granda. Kljub različnim bralnim navadam, ki se vse bolj selijo na splet, se mu zdi nujno, da tiskani mediji tudi vidno ne izginejo iz javnega prostora. Na tej frekventni lokaciji v središču Ljubljane bi bilo tako to še posebej nujno ohraniti.
Vse tri Plečnikove trafike razglašene za kulturne spomenike državnega pomena. Trafika na Vegovi ulici pa je v okviru Vegove ulice uvrščena celo na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine UNESCO.
Po besedah odgovorne konservatorke dr. Tina Potočnik z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je Plečnik je v povezavi z načrtovanjem ureditve Prešernovega trga v Ljubljani, nekdaj Marijinega trga, najpozneje do začetka leta 1933 izdelal načrte za novo trafiko. »Ta naj bi sprva stala v jugozahodnem delu trga, na lokaciji, blizu katere je že poprej stala večja lesena trafika. Načrti so bili predloženi Mestnemu gradbenemu odseku januarja 1933, iz njih pa razberemo, da je bila zasnovana precej drugače in večja od te, ki danes formira jugovzhodni vogal Prešernovega trga. Toda mestna oblast je menila, da je stavba prevelika, zato so s 'pristankom Plečnika' predelali prvotne arhitektove načrte, po katerih je bila trafika tudi zgrajena.« povzema. Lokacijo na jugovzhodnem delu trga so izbrali s pripombo, da je na tem mestu trafika najbolj skrita ter najmanj kvari pogled na Marijin trg in Tromostovje.
Prenova v Plečnikovem letu 2022
Plečnikova trafika je kot trafika svoja vrata zaprla konec leta 2021, od leta 1996 je bila njena najemnica Delo prodaja. »Bila je v zelo slabem stanju, zato smo z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML) dali pobudo, da bi ob 150. obletnici Plečnikovega rojstva začasno zaživela, takrat jo je občina v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine tudi prenovila,« pojasnjuje Tomaž Štoka, koordinator za Unesco pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Tedaj pa je občina pojasnila še, da so se »odločili za preoblikovanje v prostor ozaveščanja in posredovanja vrednot Plečnikove Ljubljane«.
Kot še povzema konservatorka Tina Potočnik, je bila trafika skozi čas deležna več neustreznih posegov. »Šlo je predvsem za s kulturnovarstvenega stališča nesprejemljive sekundarne opleske betonskih elementov, predelavo stavbnega pohištva ter namestitev predimenzioniranih in oblikovno neustreznih elementov oglaševanja za lastne potrebe. Hkrati so bili posamezni elementi trafike dotrajani, površinske obdelave pa zabrisane,« je pojasnila.
Ker se trafika danes varuje kot spomenik državnega pomena, hkrati pa se nahaja v območju t. i. vodne osi, ene izmed komponent Plečnikove Ljubljane, ki je od leta 2021 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, so bile med obnovo vse prvine iz betona, kot sta okrašena slopa in venec, s paro očiščene opleskov. »Ker je bilo na podlagi podatkov v arhivskem gradivu ter zatečenega stanja možno sklepati, da je hrastovo stavbno pohištvo še originalno, je bila izvedena restavratorska obnova enokrilnih vrat, podboja in polken. Ohranjeni so bili tudi elementi iz bakrene pločevine,« je Potočnikova natančneje opisala posege.
MGML je trafiko prevzel v začasno upravljanje do marca 2023, program pa so snovali skupaj z MAO. Vanjo se je najprej naselil 27. bienale oblikovanja s projektom Zgodbe moderne arhitekture, ki je ponujal razmislek, kako prenašati vrednote dediščine 20. stoletja v sodobnost na primeru vrednot dediščine Jožeta Plečnika.
Prirejali so še sobotne pop-up trgovine, videorazstave o Plečnikovi arhitekturi, intervencije po mestu in vodstva, na koncu je bila v njej razstava v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo UL o praelementih Plečnikove arhitekture. Kot dodaja Štoka, so bili v projekt vključeni deležniki, ki so vodili Unescov vpis izbranih Plečnikovih del, za jedro utemeljitve pa ves čas zagovarjali, da je ključna Unescova vrednota Plečnikove Ljubljane prav njen javni prostor.
