Nabórništvo
Naborništvo, to je obvezno služenje vojaškega roka, je bilo v Sloveniji ukinjeno leta 2003. Predlog za vnovično uvedbo naborništva se je v državnem zboru pojavil leta 2020, vendar ni bil sprejet. Leta 2024 se po vzoru drugih evropskih držav pri nas ponovno pretresa zamisel o uvedbi naborništva.
Obravnavana beseda v slovarjih slovenskega jezika na portalu Fran nastopa le v ponazarjalnem gradivu ePravopisa pri besedni zvezi vietnamska vojna: Naborništvo so v ZDA ukinili po koncu vietnamske vojne leta 1973; sicer pa kot iztočnica (še) ni bila uslovarjena. V korpusu Gigafida 2.0 najdemo zanjo 226 konkordanc, ki potrjujejo njeno najpogostejšo rabo v medijih ravno leta 2003, kar se sklada z letom ukinitve. Raba je sicer spet nekoliko poskočila leta 2017, sicer pa beseda v javnem diskurzu doslej ni bila razširjena. Bolj pogosti besedi sta nabornik, vojaški obveznik pred služenjem vojaškega roka, in nabor, katerega prvi pomen v SSKJ je 'uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo'. Beseda nabor je večpomenka, ki poleg že navedenega pomeni še 'uradni postopek za ugotovitev sposobnosti športnikov za igranje v moštvu, ligi' in 'elemente, stvari, sestavljajoče zaključeno celoto' ter pomena, označena s kvalifikatorjema knjižno – 'nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke' – oziroma starinsko – 'guba'.
Beseda nabor v slovarjih na portalu Fran.
Tematika, ki jo zajema naborništvo v prvem pomenu, je čustveno nabita s ponosom, z junaštvom, a tudi z odporom in strahom. Biti nabornik lahko za fanta pomeni ponos in obenem veselje ob tradicionalnem vaškem dogodku, ki so ga ob rekrutaciji prirejali mladi fantje in dekleta, ki so tisto leto dopolnili osemnajst let – v Prekmurju in na Kostelskem jih imenujejo regruti, v Reziji kuškritavi, v Brdih pa pobje, ki grejo na vizito.
Biti nabornik v nemirnih časih pa marsikateremu čutečemu in odprtosrčnemu fantu vzbuja odpor in občutek nesmisla, saj se zaveda različnih nevarnosti, ki bi jim bil izpostavljen, če bi moral iti v vojno. Da ne omenjam intenzivnosti čustev, ki prevzemajo bližnje nabornikov, rekrutiranih v vojnih časih.
Sicer pa, Človek, daj že Človeku mir!
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Kumin Horvat.
