Muskov paradoks
Facebook je v preteklosti skušal tekmovati s Twitterjem na več načinov. Med drugim je prevzel nekatere njegove funkcije, denimo ključnike (hashtags), toda zagon aplikacije threads je gotovo najbolj drzna poteza doslej. Nova aplikacija je namreč tako rekoč copy-paste družbenega omrežja twitter z nekaj lepotnimi popravki – objava v threadsu je omejena na petsto znakov, medtem ko twitter omogoča največ 280 znakov.
»Naša vizija je, da bo aplikacija threads bolj osredotočena na besedilo in po vzoru instagrama tudi na fotografije in videoposnetke,« so sporočili iz Mete, pod okrilje katere sodita družbeni omrežji facebook in instagram, toda besedam iz predstavitvenega nagovora verjame le redkokdo. Podobnost s twitterjem je preveč očitna, kar moti tudi lastnika tega omrežja Elona Muska, ki je le nekaj ur po zagonu nove aplikacije Meto obtožil nezakonite zlorabe Twitterjevih poslovnih skrivnosti in druge intelektualne lastnine ter ji zagrozil s tožbo.
Muskov odvetnik Alex Spiro je v pismu, ki ga je objavil spletni portal Semafor, izvršnemu direktorju Mete Marku Zuckerbergu očital, da je Meta zaposlila več deset nekdanjih zaposlenih v podjetju Twitter, ki so še imeli dostop do strogo zaupnih informacij.
Odkar ga je prevzel Musk, se Twitter ukvarja s številnimi težavami. Prevzemu je namreč sledilo prestrukturiranje podjetja z množičnim odpuščanjem, za več funkcij so uvedli naročnino. Konec prejšnjega tedna je Musk oznanil, da bodo začasno omejili število tvitov, ki jih uporabniki lahko vidijo na dan. Uporabniki, ki plačujejo naročnino, imajo po vmes že nekoliko razrahljanih pogojih dnevno omejitev nastavljeno pri 10.000 objavah, navadni uporabniški računi pri 1000, novi navadni uporabniški računi pa pri 500 objavah.
Zuckerberg je prejšnji teden sporočil, da si je aplikacijo threads v nekaj urah naložilo več kot trideset milijonov ljudi, do danes pa je številka narasla na sto milijonov. To se je zgodilo kljub temu, da je na voljo le uporabnikom v približno stotih državah, med drugim v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Japonskem, ne pa tudi v Evropski uniji. Viri pri Meti so kot razlog za preložitev zagona aplikacije v EU navedli evropsko zakonodajo, je poročal Guardian. Ključna težava naj bi bil akt o digitalnih trgih, ki vsebuje določbe o izmenjavi podatkov uporabnikov na različnih platformah. Musk ima torej vsaj za zdaj zaveznika v evropskih regulatorjih trga, kar je, poznavajoč njegove pretekle izjave, precejšen paradoks.
