Habsburg ni več von
Vnuk zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. Karl von Habsburg ne sme več uporabljati plemiškega predloga »von«, je razsodilo avstrijsko ustavno sodišče.
Odpri galerijo
Karl von Habsburg na svoji spletni strani za zdaj vztraja s plemiškim »von«. FOTO: Reuters
Cesarjev vnuk, 58-letni Karl Habsburško-Lotarinški, se je na to sodišče pritožil zaradi globe v višini 70 evrov, ki so mu jo naložili na upravnem sodišču, ker je svojo spletno stran poimenoval karlvonhabsburg.at, sebe pa Karl von Habsburg.
To poimenovanje je v neskladju z avstrijskim zakonom iz leta 1919, s katerim so bili po padcu monarhije ukinjeni plemstvo in plemiški nazivi. Upravno sodišče je plačilo kazni kasneje sicer preklicalo, je pa ostalo pri izreku obsodbe.
Cesarjev potomec se je pritožil, ker meni, da mu je bila kršena pravica do svobode govora, družinskega življenja in enakosti pred zakonom.
Ustavno sodišče je v razsodbi zapisalo, da zakon ne more predstavljati kršitve ustave že zaradi dejstva, ker gre za zakon na ravni ustave in je »sredstvo za vzpostavitev demokratične enakosti«.
Ustavni sodniki so se ukvarjali tudi z vprašanjem kazni, saj je bila v sto let starem zakonu ta še vedno navedena v kronah. Za uporabo plemiškega naziva je predvidena kazen »do 20.000 kron«, česar ni mogoče uporabiti, ker kazen ni navedena v avstrijski valuti, torej v evrih.
Nadvojvoda Karl je nekdanji član evropskega parlamenta in predsednik panevropske zveze, ki je že leta 1923 v svojem manifestu predstavila idejo združene evropske države. V zvezi je na predsedniškem položaju nasledil svojega očeta, kronskega princa Otta von Habsburga, ki ji je načeloval med letoma 1973 in 2004.
Karlov dedni naziv je princ Madžarske, Češke in Hrvaške. Poslovno se ukvarja z mediji in je lastnik več radijskih postaj in časopisov v Avstriji, na Nizozemskem, v Ukrajini in Bolgariji.
To poimenovanje je v neskladju z avstrijskim zakonom iz leta 1919, s katerim so bili po padcu monarhije ukinjeni plemstvo in plemiški nazivi. Upravno sodišče je plačilo kazni kasneje sicer preklicalo, je pa ostalo pri izreku obsodbe.
Cesarjev potomec se je pritožil, ker meni, da mu je bila kršena pravica do svobode govora, družinskega življenja in enakosti pred zakonom.
Ustavno sodišče je v razsodbi zapisalo, da zakon ne more predstavljati kršitve ustave že zaradi dejstva, ker gre za zakon na ravni ustave in je »sredstvo za vzpostavitev demokratične enakosti«.
Ustavni sodniki so se ukvarjali tudi z vprašanjem kazni, saj je bila v sto let starem zakonu ta še vedno navedena v kronah. Za uporabo plemiškega naziva je predvidena kazen »do 20.000 kron«, česar ni mogoče uporabiti, ker kazen ni navedena v avstrijski valuti, torej v evrih.
Nadvojvoda Karl je nekdanji član evropskega parlamenta in predsednik panevropske zveze, ki je že leta 1923 v svojem manifestu predstavila idejo združene evropske države. V zvezi je na predsedniškem položaju nasledil svojega očeta, kronskega princa Otta von Habsburga, ki ji je načeloval med letoma 1973 in 2004.
Karlov dedni naziv je princ Madžarske, Češke in Hrvaške. Poslovno se ukvarja z mediji in je lastnik več radijskih postaj in časopisov v Avstriji, na Nizozemskem, v Ukrajini in Bolgariji.
