Ker smo Slovenci – tudi starejši – v primerjavi s prebivalci drugih evropskih držav podpovprečno finančno izobraženi, so na Andragoškem centru Slovenije pripravili nov brezplačen javni izobraževalni program Finančna pismenost za odrasle. Predvidoma jeseni bo program, ki je med udeleženci pilotnega projekta na javnem zavodu Cene Štupar požel same pohvale, dostopen na številnih ustanovah za izobraževanje odraslih po vsej državi.

»Svetovna raziskava o finančni pismenosti Standard & Poor's Ratings Services je leta 2014 izmerila, da je v Sloveniji 44 odstotkov prebivalstva finančno pismenega, kar je v primerjavi z nordijskimi, pa tudi večino evropskih držav, majhen delež,« so na Andragoškem centru zapisali leta 2022 v poročilu o analizi potreb in stanja o finančni pismenosti odraslih pri nas. Prav tako je inštitut Bruegel s kombinacijo več mednarodnih raziskav pokazal, da spada Slovenija med evropske države z nizko finančno pismenostjo in slabo ponudbo finančnega izobraževanja v šolah.

»Znanja s področja financ bi morala biti sestavni del šolskega kurikula, če ne že v osnovni, pa v srednji šoli, tako da bi bil to del splošnega znanja prebivalcev Slovenije,« pravi Petra javrh. Foto osebni arhiv

»Razvili smo tri programe, med katerimi je eden namenjen starejšim,« pojasnjuje dr. Petra Javrh z Andragoškega centra in posebej omeni pri njih razvito, torej izvirno metodologijo dela, za katero so v ta zahtevni projekt vključili večje skupine praktikov, ki delajo na terenu in odlično poznajo problematiko.

V letu in pol je razvojna ekipa povezala teorijo, torej andragoško in pedagoško znanje, z znanjem s področja financ. A ne samo to, pravi Rok Trdan, vodja področja IKT in svetovalec na zavodu Cene Štupar: »Vedeli smo, da moramo v program finančne pismenosti vključiti tudi digitalno pismenost, ker danes nekdo, ki ni digitalno pismen, ne more dostopati do določenih finančnih storitev na spletu, kot so flik, spletna banka in podobno.«

V programu, ki, tako kot vsi javno veljavni programi, traja najmanj 100 ur, so za digitalno pismenost namenili 20 ur.

Premagati strahove

Eden od udeležencev pilotnega programa je bil dr. Jože Gričar, zagovornik srebrne ekonomije, digitalnega opismenjevanja starejših in vsega, kar je v današnjem času pomembno za generacijo plus. Strinja se s Trdanom, da imajo starejši veliko strahov na različnih področjih, od tega, ali bodo znali zagotoviti spletno varnost, do tega, kaj bo prinesla uporaba umetne inteligence.

Ustrezen nabor znanj omogoča blaginjo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Korak naprej je bila ugotovitev, da mnogi, tudi starejši, umetno inteligenco že zdaj uporabljajo na pametnem telefonu in pri vsakodnevnih dejavnostih, kot je delo na vrtu, pa se tega niti ne zavedajo, pravi Rok Trdan: »Na koncu delavnice so mi udeleženci rekli, da se jim je odprl nov svet in da so si čisto drugače predstavljali, kaj umetna inteligenca sploh je.«

»Bolj prav je, da govorimo o orodjih umetne inteligence,« dodaja Jože Gričar, »ker potem človek razume, da gre za nekaj praktičnega, za orodje, ki človeku pomaga, tako kot mu pomagajo klešče ali motika.« Tehnologija kot taka ni nič slabega, vse je odvisno od tega, kako jo uporabljajo ljudje, poudarja: »Tehnologija ničesar ne nadomešča, ampak nam pomaga. A se jo je treba naučiti uporabljati.«

»Tehnologija ničesar ne nadomešča, ampak nam pomaga. A se jo je treba naučiti uporabljati,« pravi Jože Gričar.

Drugo, kar je pomembno pri seznanjanju z umetno inteligenco, opozarja Gričar, pa je vprašanje, kdo bo starejšim pomagal, da jo preizkusijo in se jo naučijo uporabljati. Njemu, na primer, je priskočil na pomoč vnuk: »V pilotnem projektu smo potrdili spoznanje, da ni smiselno ljudem predavati o umetni inteligenci, ampak jim je treba pomagati, da jo konkretno uporabijo.«

Program je javno dobro

»Programa finančne pismenosti, ki zajema vrsto vsebinskih sklopov, od dedovanja, varovanja potrošnikov, zavarovanja, do vodenja osebnih financ, naložb, zaščite premoženja, pa ni mogoče uspešno izpeljati brez obvladovanja temeljnih matematičnih konceptov, ki smo jih vključili v program,« pravi Petra Javrh. Tudi na tem področju raziskave kažejo, da je Slovenija pod evropskim povprečjem, saj je kar četrtina odraslih zelo slabo matematično pismenih, med njimi pa je precej starejših.

Prav tako je pilotni projekt pokazal, da so nekatere ustanove, kot so zavarovalnice in druge finančne ustanove, pripravile svoje izobraževalne programe s področja financ, ki imajo skrite interese. Program, ki so ga razvili na Andragoškem inštitutu, je drugačen, poudarja Javrhova: »Pri našem programu je bistveno, da je javno veljaven program, torej gre za javno dobro, ki ga bodo izvajale za to usposobljene ustanove. Republika Slovenija za te programe zagotavlja, da so brez skritih kurikulov. Gre torej za znanja, ki naj bi jih imel vsak odrasli.«

Izobraževanje s področja financ bi morali uvesti tudi v šolah. FOTO: Leon Vidic/Delo

Še več, opozarja Javrhova: »Znanja s področja financ, ki smo jih zajeli v program, bi morala biti sestavni del šolskega kurikula, če ne že v osnovni, pa v srednji šoli, tako da bi bil to del splošnega znanja prebivalcev Slovenije.« Finančno področje je namreč zelo kompleksno, polno novih izzivov in predvsem zelo tvegano, zato so nujne kompetence s tega področja.

»Finančna pismenost je del ene izmed zelo pomembnih življenjskih zmožnosti, ki posameznikom omogoča aktivno participacijo v vsakdanjem življenju, ustrezne finančne odločitve in doseganje finančnega blagostanja,« so zapisali v omenjenem poročilu o finančni pismenosti Slovencev. Ustrezen nabor znanj namreč omogoča sprejemanje ustreznih finančnih odločitev, doseganje blaginje zase in za bližnje.

Izvajati ga bodo začeli jeseni

Po pričakovanjih bo strokovna komisija, ki verificira javnoizobraževalne programe, program potrdila v kratkem, tako da ga bodo ustrezno pripravljene ustanove za izobraževanje odraslih, ki bodo imele tudi potreben kader, začele izvajati jeseni. »Hudega navala na program, ki bo povrh vsega še brezplačen, ne pričakujemo, ker pri nas velja prepričanje, da to, kar je brezplačno, ni dobro,« je realna Petra Javrh.

Poudarja pa še eno dimenzijo programa: »Naša ambicija je, da s strokovno skupnostjo, ki jo z našimi programi oblikujemo, ne samo izobražujemo, ampak vzgajamo izobraževalce odraslih, da to delajo na etičen način in etično ravnajo z udeleženci. Smo del javnega dobra in kot javni uslužbenci del javne odgovornosti do dela, ki ga opravljamo, in do ljudi, ki jih izobražujemo. A to je že druga tema.«

***

Ker danes, 24. aprila, vsem naročnikom zaradi težav v tiskarni nismo mogli dostaviti časopisa Delo, je vsebina članka prosto dostopna.