Ste cheugy?
Izraz pomeni obupna prizadevanja ostati sodoben, pa čeprav si v resnici zelo 2015: kavo piješ v Starbucksu in gledaš nadaljevanko Pisarna.
Odpri galerijo
Z vračanjem običajnega življenja, ki ga v ZDA omogoča pospešeno cepljenje, se vračajo tudi dileme iz časov pred pandemijo in med njimi generacijska nasprotja. FOTO: Alisha Jucevic/Reuters
Ste tudi vi cheugy? Z vračanjem običajnega življenja, ki ga v ZDA omogoča pospešeno cepljenje, se počasi vračajo dileme iz daljnih časov pred pandemijo in med njimi generacijska nasprotja. Besedo so izumili zoomerji, kot se imenuje mladina iz generacije Z, z njo pa naj bi bili obsedeni od njih malo starejši milenijci. Cheugy namreč pomeni obupna prizadevanja ostati sodoben, pa čeprav si v resnici tako zelo 2015: kavo piješ v Starbucksu in gledaš nadaljevanko Pisarna.
Zakaj so se ameriški mediji razpisali o terminu, ki ga je leta 2013 izumila danes 23-letna računalničarka Gaby Rasson? Morda zato, ker je cheugy dobro staro očitanje mladih generacij starim, da poskušajo starost prekriti s prevzemanjem simbolov mladosti.
Dobro znano vse od šestdesetih letih minulega stoletja, ko so se danes ostareli boomerji začeli upirati svojim starokopitnim staršem, je medgeneracijsko prepiranje relativno neškodljivo v primerjavi s tistimi, ki ta čas ameriško družbo pretresajo do obisti. »Woke« prebujenost se ubada z globokimi razkoli družbe, cheugy za seboj pušča le nekaj ranjenega ponosa milenijcev v času, ko so se ravno navadili biti generacija, ki je »in«.
Ob boomerjih nihče več ne pomisli na nove trende, zdaj se lahko tudi milenijci, od katerih so najstarejši stari štirideset let, tolažijo, da se vsaj govori o njih. Washington Post jih tolaži, da se starajo kot dobro vino zaradi odločenosti, da mladih ne bodo obremenjevali s svojimi problemi, a tudi opozarja: »Zaskrbljenost zaradi cheugy je sama cheugy!«
Problemi, s katerimi naj ne bi obremenjevali današnjih mladih, pa so vendarle »woke« in Američani morda potrebujejo nekaj pomoči iz Skandinavije, ki svet v rednih presledkih bogati s težko izgovorljivimi trendi. Tam naj bi »hygge«, kar nekateri prevajajo kot umetnost tople, udobne domačnosti, že nadomestil »friluftsliv«, zatekanje v naravo. V letu pandemije so sprehodi v gozd ali polja še bolj pomirjajoči kot prej in ohranili jih bomo kljub zaskrbljenosti, ali smo že malo preveč cheugy.
Zakaj so se ameriški mediji razpisali o terminu, ki ga je leta 2013 izumila danes 23-letna računalničarka Gaby Rasson? Morda zato, ker je cheugy dobro staro očitanje mladih generacij starim, da poskušajo starost prekriti s prevzemanjem simbolov mladosti.
Dobro znano vse od šestdesetih letih minulega stoletja, ko so se danes ostareli boomerji začeli upirati svojim starokopitnim staršem, je medgeneracijsko prepiranje relativno neškodljivo v primerjavi s tistimi, ki ta čas ameriško družbo pretresajo do obisti. »Woke« prebujenost se ubada z globokimi razkoli družbe, cheugy za seboj pušča le nekaj ranjenega ponosa milenijcev v času, ko so se ravno navadili biti generacija, ki je »in«.
Ob boomerjih nihče več ne pomisli na nove trende, zdaj se lahko tudi milenijci, od katerih so najstarejši stari štirideset let, tolažijo, da se vsaj govori o njih. Washington Post jih tolaži, da se starajo kot dobro vino zaradi odločenosti, da mladih ne bodo obremenjevali s svojimi problemi, a tudi opozarja: »Zaskrbljenost zaradi cheugy je sama cheugy!«
Problemi, s katerimi naj ne bi obremenjevali današnjih mladih, pa so vendarle »woke« in Američani morda potrebujejo nekaj pomoči iz Skandinavije, ki svet v rednih presledkih bogati s težko izgovorljivimi trendi. Tam naj bi »hygge«, kar nekateri prevajajo kot umetnost tople, udobne domačnosti, že nadomestil »friluftsliv«, zatekanje v naravo. V letu pandemije so sprehodi v gozd ali polja še bolj pomirjajoči kot prej in ohranili jih bomo kljub zaskrbljenosti, ali smo že malo preveč cheugy.
