Sonja Gole: V Sloveniji imamo premalo železniške infrastrukture
Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala generalna direktorica Adrie Mobil iz Novega mesta.
Odpri galerijo
Sonja Gole, direktorica Adrie Mobil. FOTO: Roman Šipić
PZnane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala Sonja Gole, generalna direktorica Adrie Mobil iz Novega mesta.
Vozniški izpit sem opravila takoj, ko je bilo mogoče, pri 18 letih. Je pa trajalo dlje, kot sem pričakovala, saj sem bila zelo samozavestna (in zato najprej prehitra) voznica, tako da me takrat niti stop znak ni prepričal, da moram v sicer praznem križišču ustaviti. Prvi avto, ki sem ga vozila, je bila očetova »katrca«, torej renault 4, čisto prvi in povsem moj pa je bil renault 5, kupljen z lastnimi prihranki.
Še ena funkcionalna katrca, pa volkswagen polo, ki je bil lep, varen, a mi ni bil preveč naklonjen, zatem napredna renault laguna z govorečim računalnikom (pred 20 leti je to pomenilo veliko zabavnih prigod, če sem imela v avtu še kakšne sopotnike), pa moja najljubša alfa 165, elegantna, poskočna in stabilna na cesti, je pa rada ponagajala v drobnih malenkostih. Zadnjih 14 let vozim isti mercedes-benz CLS, eleganten, varen, zanesljiv in predvsem še danes oblikovno všečen. Ga težko dam od sebe, saj mi je zelo pri srcu, bil je tudi prvi takšen model, registriran v Sloveniji, in ta »zvezda« me bo najverjetneje spremljala še naprej.
Električna vozila in priključni hibridi so danes realnost avtomobilskega sveta, regulativa na področju izpustov pa pomeni vse večji pritisk na proizvajalce, ki zato s pravo električno ofenzivo predstavljajo vedno nove modele. Kljub temu dizelski in bencinski motorji ne bodo povsem izginili, saj za mnoge uporabnike pomenijo poseben »gušt« in bodo zato ostali v ponudbi, četudi le kot nišni izdelki. Bržkone pa bomo vsi šli s časom naprej. Z vidika uporabnika sem zato vesela, da se industrija prilagaja zahtevam in potrebam okolja, trga in predvsem kupcev, enako mero novosti pa prinaša tudi digitalizacija, ki prav tako že močno spreminja vozniško izkušnjo.
Ne gre toliko za vprašanje, kateremu dajem prednost, saj bo uveljavitev posamezne alternativne rešitve narekoval predvsem razvoj tehnologije in infrastrukture, ki sta osnovni pogoj za množično uporabo alternativnih pogonov. Kljub temu se mi zdi, da nam je v bližnji prihodnosti vendarle bližja možnost hibrid, saj izključno električni pogon zahteva tudi boljšo infrastrukturo. Tisti, ki smo več na poti, se namreč zavedamo pomena časa, ki je potreben za vožnjo, saj vsaka vožnja ne more in ne sme biti v prvi vrsti popotovanje. Z zdajšnjo infrastrukturo, namenjeno električnim motorjem, in na trenutni stopnji razvoja tega pogona je namreč vsaka vožnja na daljše razdalje nekakšno popotovanje, tudi avantura, za kar si človek mora predvsem vzeti čas. In čas je vse manj naš zaveznik.
Ko vozim, se želim predvsem počutiti varno in iz kraja A v kraj B prispeti v čim krajšem času. Sicer prisegam na varovanje okolja, torej čim manjša poraba in čim manjši izpusti oziroma število polnjenj.
Moj naslednji avto bo poskočen in mladosten, z dobrim pospeškom, predvsem pa z zanesljivo lego na cesti, tudi za drzne, kot je bila moja alfa 165. Najverjetneje bo to priključni hibrid, ki je po mojem mnenju dober kompromis v smislu zmanjšanja porabe in izpustov v mestni vožnji, kjer je poraba najvišja. Sicer pa me bo moj naslednji avto moral prepričati z dobrim in všečnim dizajnom, udobjem, tudi zmogljivostmi in vsemi elementi digitalizacije.
Da, če je učinkovit in zanesljiv, z veseljem, največ pa sredstva javnega prevoza uporabljam na službenih poteh v tujini, kjer imam praviloma dobre izkušnje. V Sloveniji smo na tem področju žal nekoliko zaspali.
Adria Mobil je generalni sponzor Kolesarskega kluba Adria Mobil, zato mi je kolesarstvo blizu in ga podpiramo tudi z vidika, da gre za eno najbolj zelenih oblik mobilnosti, poleg tega je kolo nepogrešljiv spremljevalec naših avtodomov. Kolesarim rada, a priznam, da premalo.
Vlak je odlično prevozno sredstvo v večjih mestih, kjer ga redno uporabljam. Je najbolj zanesljiv, časovno in stroškovno. Žal lahko le ugotovimo, da imamo v Sloveniji premalo železniške infrastrukture, saj gre nedvomno za eno bolj zelenih oblik mobilnosti.
Potrebujemo čim hitrejšo izvedbo novih cestnih povezav in seveda ustrezno vzdrževanje. Po mojem je zdaj pravi čas, da od načrtovanja preidemo k realizaciji, saj bo Slovenija z ustrezno infrastrukturo postala razvojno še uspešnejša, predvsem pa še privlačnejša turistična destinacija, veliko bolj, kot so denimo velemesta.
Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Vozniški izpit sem opravila takoj, ko je bilo mogoče, pri 18 letih. Je pa trajalo dlje, kot sem pričakovala, saj sem bila zelo samozavestna (in zato najprej prehitra) voznica, tako da me takrat niti stop znak ni prepričal, da moram v sicer praznem križišču ustaviti. Prvi avto, ki sem ga vozila, je bila očetova »katrca«, torej renault 4, čisto prvi in povsem moj pa je bil renault 5, kupljen z lastnimi prihranki.
Potem so se zvrstili … Danes vozite kateri avto? In zakaj?
Še ena funkcionalna katrca, pa volkswagen polo, ki je bil lep, varen, a mi ni bil preveč naklonjen, zatem napredna renault laguna z govorečim računalnikom (pred 20 leti je to pomenilo veliko zabavnih prigod, če sem imela v avtu še kakšne sopotnike), pa moja najljubša alfa 165, elegantna, poskočna in stabilna na cesti, je pa rada ponagajala v drobnih malenkostih. Zadnjih 14 let vozim isti mercedes-benz CLS, eleganten, varen, zanesljiv in predvsem še danes oblikovno všečen. Ga težko dam od sebe, saj mi je zelo pri srcu, bil je tudi prvi takšen model, registriran v Sloveniji, in ta »zvezda« me bo najverjetneje spremljala še naprej.
Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?
Električna vozila in priključni hibridi so danes realnost avtomobilskega sveta, regulativa na področju izpustov pa pomeni vse večji pritisk na proizvajalce, ki zato s pravo električno ofenzivo predstavljajo vedno nove modele. Kljub temu dizelski in bencinski motorji ne bodo povsem izginili, saj za mnoge uporabnike pomenijo poseben »gušt« in bodo zato ostali v ponudbi, četudi le kot nišni izdelki. Bržkone pa bomo vsi šli s časom naprej. Z vidika uporabnika sem zato vesela, da se industrija prilagaja zahtevam in potrebam okolja, trga in predvsem kupcev, enako mero novosti pa prinaša tudi digitalizacija, ki prav tako že močno spreminja vozniško izkušnjo.
Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?
Ne gre toliko za vprašanje, kateremu dajem prednost, saj bo uveljavitev posamezne alternativne rešitve narekoval predvsem razvoj tehnologije in infrastrukture, ki sta osnovni pogoj za množično uporabo alternativnih pogonov. Kljub temu se mi zdi, da nam je v bližnji prihodnosti vendarle bližja možnost hibrid, saj izključno električni pogon zahteva tudi boljšo infrastrukturo. Tisti, ki smo več na poti, se namreč zavedamo pomena časa, ki je potreben za vožnjo, saj vsaka vožnja ne more in ne sme biti v prvi vrsti popotovanje. Z zdajšnjo infrastrukturo, namenjeno električnim motorjem, in na trenutni stopnji razvoja tega pogona je namreč vsaka vožnja na daljše razdalje nekakšno popotovanje, tudi avantura, za kar si človek mora predvsem vzeti čas. In čas je vse manj naš zaveznik.
Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?
Ko vozim, se želim predvsem počutiti varno in iz kraja A v kraj B prispeti v čim krajšem času. Sicer prisegam na varovanje okolja, torej čim manjša poraba in čim manjši izpusti oziroma število polnjenj.
Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?
Moj naslednji avto bo poskočen in mladosten, z dobrim pospeškom, predvsem pa z zanesljivo lego na cesti, tudi za drzne, kot je bila moja alfa 165. Najverjetneje bo to priključni hibrid, ki je po mojem mnenju dober kompromis v smislu zmanjšanja porabe in izpustov v mestni vožnji, kjer je poraba najvišja. Sicer pa me bo moj naslednji avto moral prepričati z dobrim in všečnim dizajnom, udobjem, tudi zmogljivostmi in vsemi elementi digitalizacije.
Uporabljate javni prevoz?
Da, če je učinkovit in zanesljiv, z veseljem, največ pa sredstva javnega prevoza uporabljam na službenih poteh v tujini, kjer imam praviloma dobre izkušnje. V Sloveniji smo na tem področju žal nekoliko zaspali.
Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?
Adria Mobil je generalni sponzor Kolesarskega kluba Adria Mobil, zato mi je kolesarstvo blizu in ga podpiramo tudi z vidika, da gre za eno najbolj zelenih oblik mobilnosti, poleg tega je kolo nepogrešljiv spremljevalec naših avtodomov. Kolesarim rada, a priznam, da premalo.
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?
Vlak je odlično prevozno sredstvo v večjih mestih, kjer ga redno uporabljam. Je najbolj zanesljiv, časovno in stroškovno. Žal lahko le ugotovimo, da imamo v Sloveniji premalo železniške infrastrukture, saj gre nedvomno za eno bolj zelenih oblik mobilnosti.
Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?
Potrebujemo čim hitrejšo izvedbo novih cestnih povezav in seveda ustrezno vzdrževanje. Po mojem je zdaj pravi čas, da od načrtovanja preidemo k realizaciji, saj bo Slovenija z ustrezno infrastrukturo postala razvojno še uspešnejša, predvsem pa še privlačnejša turistična destinacija, veliko bolj, kot so denimo velemesta.
