Urgentni centri so postali vzporedni zdravstveni domovi
Vodstvo celjske splošne bolnišnice je na včerajšnjem sestanku z župani in direktorji zdravstvenih domov v savinjski regiji iskalo kadrovske rešitve za urgentni center v Celju. Na ta problem opozarjajo tako rekoč od ustanovitve centra leta 2016, obisk urgence pa se je v tem času še močno povečal. Konkretnih rešitev še niso podali, s tem se bo ukvarjala strokovna skupina, ki bo delo nadaljevala prihodnji teden.
Kot je po srečanju povedal strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina, se je število obravnav v celjskem urgentnem centru v primerjavi z letom 2016 povečalo za 12 odstotkov. Samo na kirurški nujni pomoči je število obravnav od leta 2018 do letos naraslo za 38 odstotkov. Če so imeli pred epidemijo tam največ 80 obravnav na dan, so jih imeli med epidemijo sto, zdaj je spodnja meja 120 obravnav na dan. »V ponedeljek smo jih imeli 155, od teh so bili zgolj trije sprejeti na kirurgijo. Če imamo med več kot 150 obravnavami tri resne, ki zahtevajo hospitalizacijo, pomeni, da bi to lahko rešili drugače,« je dejal Komadina.
Situacija v Celju ni nič drugačna kot v Ljubljani, Novem mestu in drugod po državi, je še poudaril. Na državni ravni so izračunali, da v povprečju 60 odstotkov obiskovalcev urgentnih centrov pride tja brez napotnice, je podatke povzel Komadina: »Precejšen delež teh obiskovalcev je tam zaradi lažje dostopnosti urgentnega centra, ki je stalno odprt. Po naši analizi pa je v Celju obiskovalcev brez napotnice še več kot 60 odstotkov.« V letošnjih prvih devetih mesecih so imeli 13.016 obiskovalcev, od teh jih je bilo 10.877 brez napotnice, torej več kot 83 odstotkov.
Premalo časa, da bi razvijali paliativno oskrbo
Tudi zato so se včeraj sestali z župani in direktorji zdravstvenih domov. A težav s kadrom nima le bolnišnica z urgenco, ampak tudi zdravstveni domovi. Kot je dejal Komadina, so jim kolegi s primarne ravni povedali, da imajo premalo časa, da bi razvijali paliativno oskrbo: »Starejši ljudje si ne želijo, da bi jih zvečer po klicu na 112 peljali z reševalnim vozilom v bolnišnico in spet začeli diagnosticirati, če bi lahko izbrani osebni zdravnik, ki pacienta pozna, z majhno medikamentozno spremembo omilil situacijo. Tako urgentni centri postajajo tudi neka točka paliativne oskrbe. Zdravniki moramo najti rešitev. Vsi ugotavljamo, da so urgentni centri postali vzporedni zdravstveni domovi, in želimo si, da ministrstvo to popravi.«
Eno od rešitev je direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić nakazal že poleti v intervjuju za Sobotno prilogo, ko je dejal, da bi morali v urgentnih centrih dežurati vsi, ne glede na to, kje so zaposleni. Bolj konkreten Kovačić včeraj ni hotel biti, saj natančnih podatkov še nimajo in noče, da bi bili ljudje prestrašeni, da prav v njihovi vasi ponoči morda ne bo zdravnika: »Ravno zato se bo sestala delovna skupina in pogledala, kakšna je kadrovska slika. Vzdrževati dežurno mesto, ki ima eno intervencijo na noč, je neracionalno, če je v bližnjem kraju dežurno mesto, ki ne zdrži pritiska petdesetih obiskov na noč. Kar lahko v regionalnem okviru naredimo, je to, da bomo med sabo iskali rešitve.« Dodal je, da pa so za celovito rešitev kadrovske stiske ključne sistemske spremembe.
