Energetika v Šaleški dolini nikoli ni imela prave politične barve

Gospodarsko-podjetniški forum SDS je v Velenju pripravil okroglo mizo o prihodnosti energetike v Šaleški dolini. Med gosti omizja je bil tudi direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je poudaril, da konec proizvodnje električne energije v Tešu pomeni skok v uvozno odvisnost. Dodal je, da je pristojne o izračunih, kaj čaka Šaleško dolino, obvestil že septembra leta 2021.

Energetika v Šaleški dolini nikoli ni imela prave politične barve, vsakdo je imel v družini kakšnega rudarja ali zaposlenega v elektrarni. Ali kot je na okrogli mizi včeraj dejal nekdanji predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh: »Velenje so zgradili rudarji, Velenje je rudarsko mesto. Ne znam si predstavljati, zakaj bi bilo treba ukiniti blok 6 in potem biti odvisen od drugih? Preprosto moramo imeti lastni vir energije.«

Strošek zapiranja velenjskega rudnika ocenjen na milijardo evrov

Po predlogu interventnega zakona bi Teš od 1. 1. 2025 in najdlje do 31. 12. 2029 opravljal gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so ob predstavitvi predloga zakona opozorili, da bosta Teš in Premogovnik Velenje (PV) brez dodatnega financiranja prihodnje leto pristala v stečaju, saj da ima HSE omejene možnosti za financiranje nadaljnjega poslovanja Teša in premogovnika zaradi pravil o državnih pomočeh. »Argumentov in odgovorov, zakaj bi to bila prepovedana državna pomoč, HSE nikoli ni dal,« je včeraj dejal ustanovitelj slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike Branko Sevčnikar.

Več uvoza

Aleksander Mervar je dejal, da nikoli niso napisali, da je treba Teš zapreti: »Zapisali smo, da elektroenergetski sistem Slovenije lahko brez problema deluje tudi brez Teša. A to pomeni povečana tveganja uvozne odvisnosti.« Dodal je, da številke ne potrjujejo namigovanj, da bo poraba prav velika. Po njegovih podatkih je bila poraba v prvih desetih mesecih letos za 15 odstotkov nižja kot leta 2019. Nižja je bila pri negospodinjskih odjemalcih, večja pa pri gospodinjstvih. Tudi zato ga skrbijo velika vlaganja v elektroenergetsko omrežje: »Kaj, če bo šla e-mobilnost v povsem drugo smer, pa tudi porabe pri toplotnih črpalkah ne bo, mi bomo pa imeli za šest milijard vlaganj v omrežje? Kdo bo to plačal?«

Velenjski svetniki proti interventnemu zakonu

Poudaril je, da je bila Slovenija do zdaj v malo primerih uvozno odvisna. V prihodnje bo to drugače, saj drugih virov še ne bo, razlaga Mervar: »Po optimističnem scenariju bi Jek 2 dobili med letoma 2045 in 2050. Hidroelektrarne Mokrice nikamor ne spravimo, na srednji Savi elektrarn še dolgo ne bo. Edino, kar se dogaja, se na obnovljivih virih, pa še to samo pri sončnih elektrarnah. Glede na napovedi BDP poraba električne energije ne bo bistveno rasla v naslednjih petih letih, to pomeni uvozno odvisnost brez Teša od 25 do 35 odstotkov.« Dodal je, da pravih alternativ ni: »Do danes še nihče na svetu ni dokazal, da z obnovljivimi viri lahko obvladuješ elektroenergetski sistem.«

Prepozen odziv?

Sevčnikar je bil do Mervarjevih analiz kritičen, da so preveč splošne, da ne upoštevajo kriznih situacij, ko bi lahko bila elektrika tudi 30 odstotkov dražja, in da to za gospodarstvo gotovo ne bo sprejemljivo. Mervar pa je bil jasen: »Te izračune lahko samo Eles naredi. Da oceni, kako deluje elektroenergetski sistem.« O nadaljnjem delovanju Teša pa je dejal: »Naj da nekdo odgovor, kako 1. 1. normalno naprej poslovati. Jaz si nisem izmislil emisijskih kuponov. Že pred leti sem povedal, da bo nemška energetska politika vse odpeljala v napačno smer.«

Teš in premogovnik bosta primarno proizvajala toploto

Glede kriznih situacij pa je Mervar priznal: »Prenehanje proizvodnje elektrike v Šoštanju pomeni skok uvozne odvisnosti. Če je stanje kot v nebesih, se nimamo česa bati. Elektrike bo dovolj, cene bodo nižje, kot bi bile iz novih proizvodnih virov. Ampak spomnimo se jeseni leta 2021.« Dodal je, da je na vse to že opozarjal: »Septembra leta 2021 sem takratnemu ministru pisal, da se bomo znašli v položaju, ko bo problem slabitev, nelikvidnost, in da bo v tej dolini nastal problem. Kam je to romalo? V predal. Če bi se takrat začelo delati, ne bi bilo treba zdaj na horuk. Bil sem tudi v Velenju pri županu in mu rekel, naj pritisnejo na zakon o zapiranju, sanaciji in naj razmišljajo o novem viru ogrevanja. Saj veste, da imate podpisano pogodbo z eno evropsko institucijo, da se komunalno podjetje Velenje konec leta 2029 odklopi od Teša? Časa je bilo dovolj.«