Rentgen bo očitno postal privilegij in nadstandardna storitev
Ena od smernic zdravstvene politike ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti predvideva ukinjanje programov z manj kot 0,2 tima, kar bo udarilo zdravstvene ustanove po vsej državi. V ZD Idrija bodo tako izgubili tri programe, med njimi tudi rentgen in razvojno ambulanto za otroke z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo. Direktor Tomaž Glažar in strokovni direktor Miloš Simov sta osupla nad tem, kako diskriminatorno država ravna s prebivalci, ki ne živijo v velikih mestih. Čakalne dobe se bodo pri tem podaljšale, ravno nasprotno temu, kar ministrstvo želi urediti.
V usmeritvah, ki so bile sprejete v času, ko je funkcijo ministra za zdravje opravljal predsednik vlade Robert Golob, piše, da Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ne more skleniti pogodbe z izvajalcem za program, kjer ima izvajalec manj kot 0,2 tima. V ZD Idrija imajo tri take programe, od teh sta dva izredno pomembna za občini Idrija in Cerkno in tudi bližnjo okolico. Prvi je rentgen, drugi pa razvojna ambulanta za zgodnjo obravnavo otrok. Tretji je program farmacevtskega svetovanja »Na rentgenu je bilo letos skoraj 2600 pacientov iz Idrije in okrog 500 iz Cerknega. Vsi ti se bodo po ukinitvi morali voziti v oddaljeno mesto ali pa plačati za storitev,« je opozoril direktor ZD Idrija Tomaž Glažar.
Strinja se, da gre pri tem za hudo diskriminacijo ljudi, ki živijo na tem območju. Program bodo sočasno vzeli tudi Tolminu – od Vršiča do Ljubljane oziroma Nove Gorice ali Postojne rentgena torej ne bo. »Tisti, ki o tem razmišljajo, živijo najbrž v Ljubljani. Za celotno Severno Primorsko bo to velik udarec,« je dodal Glažar, ki od ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel pričakuje odgovor, a ga doslej še ni prejel. Podaljšale se bodo čakalne dobe za rentgenske obravnave, daljše bodo bolniške odsotnosti.
Strokovni direktor Miloš Simov dodaja, da se s to uredbo zmanjšuje kakovost bivanja v občinah: »Rentgen ni ne privilegij in ne nadstandardna storitev, pač pa nepogrešljiv del vsakodnevne obravnave pacientov. Če se v urgentnih centrih na sekundarnem nivoju pritožujejo, da je veliko pacientov brez predhodne obravnave poslanih k njim, zakaj potem jemljejo še te dele obravnave pri nas?« Predlagana smernica bi vplivala tudi na zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer lahko bi prišlo do situacije, da bi javni zdravstveni zavodi morali zaposlene zaradi ukinitve dejavnosti odpuščati.
Na zavodu za zdravstveno zavarovanje so potrdili, da so seznanjeni s temi smernicami in da predlog podpirajo, ker menijo, da je »koncentracija programov, kadra in opreme bolj učinkovita kot pa drobljenje programov. Programi v tako majhnem obsegu se praviloma izvajajo s kadrom po podjemnih pogodbah, in ne z redno zaposlenimi, za majhen obseg programa v nekaterih primerih ni smotrno nabavljati opreme, zato se paciente pošilja na dodatne preglede, saj pri prvem izvajalcu ni možna celovita obravnava.«
Poškodovani in bolni občani se bodo morali po novem očitno voziti v šestdeset in več kilometrov oddaljene kraje. Glede na to, da deležnikom ni uspelo skleniti splošnega dogovora do 30. novembra letos, bo morala vlada sprejeti uredbo, s čimer bi se ukinjanje ambulant z 0,2 tima lahko uresničilo. Po podatkih ZZZS je v državi takšnih ambulant 238 – pri enem izvajalcu jih je lahko več. Za leto 2023 je načrtovana vrednost teh programov 5,5 milijona evrov. Brez pravice iz obveznega zavarovanja se bo dostopnost do rentgenskih storitev ukinila v 13 izpostavah ZZZS oziroma v 51 občinah.
S 1. januarjem se bo na primer zaprlo deset dispanzerjev za mentalno zdravje-pavšal (logopedija, defektologija in psihologija) in trije dispanzerji za mentalno zdravje ob dejstvu, da so zdravstveni domovi, kjer se izvajajo ta dejavnosti, že večkrat podali vloge za povečanje programa zaradi dolgih čakalnih dob v teh dejavnostih.
Ukinjali bi patronažno službo in sanitetne prevoze
Po vsej državi bi se v skladu s smernicami ukinjali dispanzerji za mentalno zdravje, patronažne službe, sanitetni prevozi na dialize, programi zdravstvene vzgoje ... V Idriji so bili eni od začetnikov razvojne ambulante, a kljub dolgoletnim prošnjam, da bi jim na ministrstvu zagotovili 0,2 programa, te niso bile uslišane.
Še huje – če bo obveljal načrt o ukinjanju programov, bosta občini Idrija in Cerkno izgubili enega najpomembnejših zdravstvenih tkiv. »Zdravnica v ambulanti presega program za več kot 160 odstotkov, že zdaj torej naredimo za 0,26 programa. Letos smo obravnavali 107 otrok, ki bi se morali sicer voziti v Ljubljano, tam pa so čakalne dobe še daljše. Pri naši zdravnici je čakalna doba trenutno štiri mesece,« je povedal Glažar.
Ostro proti ukinjanju programov so med drugim tudi v Skupnosti občin Slovenije. Ministrstvo za zdravje pozivajo, »naj se odloči za umik smernice oziroma naj se v skladu s sprejeto smernico s soglasjem izvajalcev zagotovi program v obsegu 0,2 tima s širitvijo programa ali možnostjo prestrukturiranj znotraj obstoječih pogodbeno dogovorjenih programov z ZZZS«.
Na problematiko, ki bi jo za seboj potegnilo ukinjanje programov, je ministrstvo opozorilo tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Zapisali so, da na podlagi analize, ki so jo opravili, ugotavljajo, da »se bo pomembno zmanjšala predvsem časovna dostopnost uporabnikov do določenih zdravstvenih storitev, kar je v nasprotju s ciljem, opredeljenim v Smernicah za leti 2024 in 2025, ki je naveden pod točko 1.: »povečati predvsem časovno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev«. Implementacija navedene smernice bo zavarovanim osebam ogrozila dostopnost, enakost in univerzalnost do zdravstvenih storitev, ki so temeljna načela zdravstvene politike.«
Odločitev o tem, ali bodo vztrajali pri diskriminaciji prebivalcev manjših krajev, je zdaj na strani ministrstva za zdravje, ki mora pripraviti uredbo, ki bo nadomestila splošni odgovor. Odgovore na vprašanja, s čim sicer upravičujejo odločitev o ukinjanju določenih programov, še čakamo.
Svetlejši časi za družinsko medicino
Po celotni državi se v zdravstvenih domovih spopadajo z daljšanjem čakalnih dob (tudi) na področju fizioterapije. Glažar je na današnji novinarski konferenci med drugim dejal, da so v ZD Idrija te že presegle šest mesecev. »Jeseni smo dodatno zaposlili fizioterapevtko, a imamo težavo s pomanjkanjem prostorov. Kljub temu da nove Zdravstvene postaje v Cerknem še nekaj časa ne bo, bomo v prvi polovici prihodnjega leta zagotovili prostor za izvajanje te dejavnosti v Večnamenskem centru in na ta način skrajšali čakalne vrste za fizioterapijo,« je poudaril Glažar. Težave so še zmeraj na področju ginekologije, saj so letos izgubili dve pogodbeni specialistki. Od februarja naprej bo s pomočjo specializantke ginekologije in upokojenega ginekologa – ta naj bi delal celo dva dni na teden – dispanzer za ženske morda končno stabiliziran.
Nekoliko svetlejši časi se kažejo v ambulantah družinske medicine. Zdravnica splošne medicine, ki se je pred kratkim vrnila s porodniškega dopusta, je že prvi dan po vrnitvi na delo opredelila 90 pacientov in nehala sprejemati nove. Je pa dobra novica, da je zdravnica iz Bosne in Hercegovine opravila izpit iz slovenskega jezika, čaka jo še strokovni izpit, v ZD Idrija računajo, da bo maja prihodnje leto začela opredeljevati paciente. Predvidoma jih bo lahko prevzela okrog 1500. V prihodnjih dveh ali treh letih se bodo s prihodom zdravnic uredile tudi kadrovske razmere na nujni medicinski pomoči, saj pomanjkanje osebja vpliva tudi na tamkajšnje delo.
Načrti za selitev oziroma odprtje Zdravstvene postaje (ZP) Cerkno se odmikajo v prihodnost, ne glede na direktorjev optimizem. Zaradi zahtev Lekarne Ljubljana po povečanju prostorov za njihovo dejavnost bodo morali projektne načrte za novo postajo (spet) prilagoditi. Finančna konstrukcija projekta se ocenjuje na najmanj 2,5 milijona evrov, od tega naj bi jih občina Cerkno iz evropskih sredstev dobila približno 600.000. ZD Idrija bo moral zagotoviti sredstva za opremo, ostalo bo padlo na ramena občine. Direktor Tomaž Glažar si sicer želi, da bi novo postajo dobili do sredine leta 2025.
