S kombijem tri mesece brezplačno v službo

Poskusno obdobje prevozov za zaposlene iz okolice Ljubljane v BTC in UKC.
Fotografija: Ob prometnih konicah se dnevni vozači po polžje premikajo na delo v Ljubljano in nato domov. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Ob prometnih konicah se dnevni vozači po polžje premikajo na delo v Ljubljano in nato domov. FOTO: Matej Družnik/Delo

Od februarja bo iz Kranja, Kamnika, Domžal ter Komende, Radomelj, Mengša in Trzina proti BTC in ljubljanskemu kliničnemu centru v dveh izmenah s tako imenovanimi shuttle prevozi tri mesece brezplačno vozilo deset kombijev ob delavnikih, dva pa konec tedna. Gre za evropski projekt uvajanja pametnih rešitev za trajnostno mobilnost SmartMove. Kako bo s plačljivimi prevozi, bo po besedah izvršnega direktorja podjetja Goopti Marka Gučka več znanega po poskusnem obdobju.

Glavno vodilo pri uvajanju nove ponudbe je prilagodljivost in prevozi od vrat do vrat, predvsem dnevnih vozačev, konec tedna pa tudi denimo kupcev v trgovskem središču in obiskovalcev v kliničnem centru. Družba Goopti bo prijave za prevoz do 20. januarja zbirala na svoji spletni strani (goopti.com/gremoskupaj). Prednost bodo imeli tisti, ki se bodo prej prijavili. Če bo prijav veliko, bodo prevozne zmogljivosti povečali. Čeprav gre za skupinske prevoze od vrat do vrat, bodo imeli kombiji načrtovan urnik in potnikov ne bodo prav dolgo čakali, po dveh odpovedih pa bodo posameznike črtali s seznama potnikov.

Plačilo za prevoz na delo ostaja

Bojazen, da bi uporabniki ob izplačilu plače ostali brez nadomestila za prevoz na delo, je po Gučkovih besedah odveč. Še več, nekatera podjetja so pripravljena dodatno spodbujati skupinske prevoze, s katerimi se ne zmanjšajo samo izpusti škodljivih snovi in izdatki posameznikov, temveč tudi izdatki podjetij in ustanov, ki imajo velike stroške z zagotavljanjem parkirnih mest. Projekt bo uspel, pravi Guček, če bodo kombije 50-odstotno napolnili s potniki, ki se zdaj v Ljubljano vsakodnevno vozijo z osebnimi vozili, ne pa s tistimi, ki že zdaj uporabljajo javni potniški promet.

Znano je, da je osebni avtomobilski promet velik onesnaževalec, pa tudi, da v Ljubljano prihaja 120.000 dnevnih migrantov in da je v štirih avtomobilih v povprečju skupno pet ljudi. Ker je hitrost prav tako pomembna, bodo skupinski prevozi še bolj privlačni, ko bodo kombiji lahko vozili po rumenih pasovih in ko bodo ti zarisani na vseh vpadnicah.

Podpisniki sporazuma SmartMove z leve proti desni: Janez Kastelic, KPLB, Miha Mermal, BTC, Marko Guček, GoOpti, Lilijana Madjar, RRA LUR, Tatjana Demšar Pokorn, Studio Moderna ter Jure Dolinar, UKCL. FOTO: Arhiv RRA LUR
Podpisniki sporazuma SmartMove z leve proti desni: Janez Kastelic, KPLB, Miha Mermal, BTC, Marko Guček, GoOpti, Lilijana Madjar, RRA LUR, Tatjana Demšar Pokorn, Studio Moderna ter Jure Dolinar, UKCL. FOTO: Arhiv RRA LUR

Poleg zasnove certifikata trajnostne mobilnosti, ki ga snujejo na Inštitutu Jožef Stefan, se projekt osredotoča na izdelavo mobilnostnih načrtov. Inštitut za politike prostora že izvaja temeljito analizo potovalnih navad zaposlenih v UKC, na območju BTC, v Ikei, Studiu Moderna in zavodu Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB), na podlagi te analize pa bo Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) za vsako izmed navedenih organizacij izdelal mobilnostni načrt. To je dokument, ki omogoča aktivno urejanje dostopnosti in zmanjšanje uporabe osebnih vozil.

Projekt vreden 1,6 milijona evrov

Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je vodilni partner projekta, je s predstavniki UKC, podjetij BTC, Ikea Slovenija in Studio Moderna ter zavoda KPLB včeraj sklenila sporazum o sodelovanju. SmartMove je eden največjih evropskih mobilnostnih projektov pri nas, njegov glavni namen pa je po besedah Madjarjeve »vpeljava in promocija trajnostne mobilnosti v podjetjih in organizacijah, ki zaposlujejo veliko ljudi in posledično generirajo veliko prometa«. Projekt v celoti financirajo Islandija, Liechtenstein in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora za obdobje 2014–2021 ter s sredstvi pripadajoče slovenske udeležbe, ocenjen je na 1,6 milijona evrov, trajal pa bo do aprila 2024.

Preberite še:

Komentarji: