Dr. Ángela Piskernik je ob Poti dobila park
Park v zelenem okolju ob nekdanji žici za taboriščnico in naravovarstvenico
Odpri galerijo
Koroška pesem ob poimenovanju pod vodstvom pevovodje in župana Franca Jožefa Smrtnika FOTO Aleš Stergar/Delo
Del najdaljšega ljubljanskega parka, 35-kilometrske Poti (spominov in tovarištva) na trasi, na kateri je bila med drugo svetovno vojno Ljubljana obdana z bodečo žico, je od poletja poimenovan po prvi slovenski znanstvenici s področja naravoslovja z doktoratom znanosti, Ángeli Piskernik.
V navzočnosti ljubljanskega podžupana Janeza Koželja in župana koroške trške občine Železna Kapla - Bela Franca Jožefa Smrtnika ter Janeza Stergarja, predsednika pobudnika poimenovanja, Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, je bil park med Potjo in avtocestnim obročem zahodno od Koseškega bajerja prejšnji petek tudi uradno označen.
Dr. Ángela Piskernik, slovenska botaničarka, naravovarstvenica, muzealka, profesorica, narodna delavka in prva slovenska, evropsko znana varuhinja narave, rojena na kmetiji v Lobniku nad Železno Kaplo, že pred prvo svetovno vojno kot zavedna Slovenka ni dobila službe na Koroškem, med drugo svetovno vojno pa je bila zaprta v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po vojni je postala direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije in honorarna predavateljica botanike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je pobudnica za zaščito prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji in ustanoviteljica Gorske straže Slovenije.
V navzočnosti ljubljanskega podžupana Janeza Koželja in župana koroške trške občine Železna Kapla - Bela Franca Jožefa Smrtnika ter Janeza Stergarja, predsednika pobudnika poimenovanja, Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, je bil park med Potjo in avtocestnim obročem zahodno od Koseškega bajerja prejšnji petek tudi uradno označen.
Dr. Ángela Piskernik, slovenska botaničarka, naravovarstvenica, muzealka, profesorica, narodna delavka in prva slovenska, evropsko znana varuhinja narave, rojena na kmetiji v Lobniku nad Železno Kaplo, že pred prvo svetovno vojno kot zavedna Slovenka ni dobila službe na Koroškem, med drugo svetovno vojno pa je bila zaprta v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po vojni je postala direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije in honorarna predavateljica botanike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je pobudnica za zaščito prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji in ustanoviteljica Gorske straže Slovenije.
