Žabice podaljšale obnovo stare ceste med Kranjem in Ljubljano
Po tem, ko so iz Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) sporočili, da obnova ceste Kranj–Jeprca ne bo dokončana do januarja, kot je bilo predvideno, ampak šele maja, je že dlje časa jasno, da tudi ta rok ne bo izpolnjen. Dokončanje obnove so namreč preprečile žabe.
V sklopu monitoringa, ki je bil izveden v obdobju od marca do maja letos, so na območju stare ceste, ki povezuje gorenjsko prestolnico z Ljubljano in je tako rekoč edina alternativa avtocesti, opazili sekuljo, navadno krastačo (ti dve tudi na samem vozišču), zeleno žabo in navadnega pupka. Vse vrste sodijo med ranljive vrste, ki so pomembne za biotsko raznovrstnost. V dvajsetih terenskih dnevih so našli 88,7 odstotka povoženih živali in samo 11,3 odstotkov živih, pri čemer je bil povprečni letni dnevni promet v času izvajanja monitoringa celo nižji od povprečja (6767 vozil, povprečje pa je 8150 vozil na dan), so nam sporočili iz DRSI.
Slovenija sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Na ozemlju države živi okoli 26.000 vrst živih bitij, ocene številnosti vseh potencialnih vrst se gibljejo med 45.000 in 120.000. Od tega je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene vretenčarje v Evropi in v Sloveniji. Žabe so znane po tem, da hitro reagirajo na spremembe v okolju, zato so pomembni pokazatelji (bioindikatorji) stanja okolja. Med dejavniki, ki vplivajo na izgubo populacije dvoživk, sta razvoj infrastrukture in velika gostota prometa. Preživetje vrste je namreč odvisno od funkcionalne povezanosti populacij. Z vedno gostejšo mrežo cest so povezave med populacijami čedalje slabše, zato se zmanjšuje pretok genetskega materiala, kar sčasoma lahko privede do izumrtja vrste. Ceste so lahko populacijam neposredna ovira v prostoru (živali se ne odločijo/ne morejo prečkati ceste) ali pa smrtnost na cesti preprečuje oziroma zmanjšuje povezanost med populacijami. Najpomembnejši negativni učinek cest je neposredna smrt osebka zaradi prometa. Verjetnost, da žival naleti na cesto, je odvisna od mobilnosti vrste, selitvene razdalje in gostote cest. Verjetnost preživetja osebka na cesti je odvisna od gostote in hitrosti prometa ter časa, ki ga preživi na cesti. Na poti na mrestišče je lahko povoženih tudi več kot 20 odstotkov spolno zrelih odraslih osebkov, lahko pa tudi več kot 40 odstotkov.
Zaključek monitoringa je bil, da je vzdolž obravnavanega odseka gostota opaženih dvoživk tako velika, da je nujno izvesti trajne ukrepe za njihovo zaščito. Kriteriji, po katerih se presoja upravičenost izvedbe trajnega ukrepa za zaščito dvoživk, so namreč trije: ogroženost dvoživk, število vrst in število osebkov (gostota). Tretji kriterij, ki je bil v tem primeru odločilen za izvedbo ukrepov, naslavlja tudi vprašanje prometne varnosti. Glede na vstopne podatke je bilo ocenjeno, da bi bilo v primeru neizvedbe ukrepov verjetno povoženih 5006 osebkov na vsak kilometer.
Ker v izvedbenem načrtu obnove tega odseka izvedba ukrepov za dvoživke ni bila predvidena, se je čas obnove znova podaljšal. Monitoring ob spomladanski selitvi dvoživk je pokazal, da je skladno s slovenskimi smernicami in strokovnimi podlagami potrebna izvedba trajnih ukrepov za zaščito dvoživk. Zato je bila obnova odseka (asfaltiranje, del obnove spodnjega ustroja ceste, horizontalna in vertikalna prometna signalizacija) časovno zamaknjena.
Kot so nam pojasnili na DRSI, je bilo pod voziščem zgrajenih deset podzemnih prehodov, na območju med izvedenimi podhodi pa je predvidena tudi postavitev začasnih ograje za dvoživke, ki se postavijo v času prehajanja dvoživk čez cesto (od zgodnje pomladi do jeseni). Kako uspešna je zaščita, bo znano spomladi prihodnje leto, ko bo izveden še monitoring učinkovitosti izvedenih ukrepov za zaščito dvoživk.
Od pretekle sobote pa vse do 17. septembra, ko je cesta popolnoma zaprta, bodo potekala še preostala obnovitvene dela, ki jih ni možno izvajati drugače kot ob popolni zapori. Predvidoma naj bi bila cesta dokončana do konca tega meseca.
»V prvih štirih dnevih je predvidena izravnava celotne površine z rezkanjem, temu nato sledi nanos sredstva za zlepljenje plasti (kationska bitumenska emulzija), ki se izvaja en dan pred asfaltiranjem pododseka, ter nato asfaltiranje v celotni širini vozišča. Asfaltiranju sledi izvedba horizontalne in vertikalne prometne signalizacije ter odstranitev zapore,« so zapisali na DRSI.
Zaščita ni v sklopu projekta LIFE
Izvedba asfaltnih del in del obnove spodnjega ustroja ceste bi bila po besedah DRSI pred izvedbo ustreznih varovalnih ukrepov za dvoživke neekonomična, zato je bilo nujno potrebno načrtovati podaljšanje del.
Obnova ceste bo stala 3,2 milijona evrov, za zaščito žab pa bo končni račun višji za še za nekaj manj kot 150.000 evrov.
Izvedba podhodov za dvoživke na odseku Kranj–Jeprca sicer ni predmet LIFE, projekta za celostno urejanje habitatov dvoživk, kjer bodo do leta 2027 predvidoma uredili 64 podhodov in približno 10,7 kilometra usmerjevalnih ograj za dvoživke. Vrednost celotnega projekta znaša osem milijonov, 60 odstotkov bo sofinancirala evropska komisija, 20 odstotkov ministrstvo za okolje in prostor, preostanek pa bodo prispevali partnerji pri projektih.
