Prešerno v Prešernovem mestu
Kranjčani so s Francetom Prešernom povezani na več načinov. Imajo Prešernovo ulico, Prešernovo hišo, osnovno šolo in gimnazijo Franceta Prešerna, Prešernovo gledališče, Galerijo Prešernovih nagrajencev, Prešernov gaj, največji Prešernov kip ...
Znano je, da je France Prešeren otrokom delil suhe fige, zato se ga je prijel vzdevek doktor Fig. Tako je bilo ime tudi eni bolj priljubljenih gostiln v Kranju (vrata je zaprla pred nekaj leti), nasproti hiše, v kateri je Prešeren bival, danes pa je to njemu posvečena spominska hiša, zraven katere se je pred leti odprla butična delikatesa Figa.
Nekateri pravijo, da Prešeren v Kranju zaradi številnih odvetniških poslov ni imel veliko časa za popivanje, drugi, da je bil stalen obiskovalec mestnih gostiln. Janez V. Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske med drugim zapisal, da »ker morajo meščani zajemati vodo iz Kokre ali Save in jo nositi precej visoko, je zato v mestu Kranju več vina ko vode«. V Prešernovem času je bil v mestu sicer že vodnjak, vina pa je bilo še vedno na pretek, kajti gostilničarstvo je bilo ena najbolj razširjenih dejavnosti. Menda je bilo v Kranju tedaj kar 48 gostiln, Prešernu sta bili najljubši Pri Stari pošti in Pri Jelenu.
V Kmetijskih in rokodelskih novicah (Novicah), ki jih je urejal kranjski rojak dr. Janez Bleiweis in v katerih je Prešeren objavil Krst pri Savici in Zdravljico, so leta 1852 zapisali: »Vsaka reč nezmerno vživana je škodljiva, ni pa reči, ki bi bila bolja škodljiva, kakor je žganje, ako ga človek pije vsak dan, ali le včasih, pa takrat nezmerno, ali že v mladih letih.«
Prešernova hči Ernestina Jelovšek je v Spominih na Prešerna zapisala, kako je gostilničar Stare pošte (še danes najimenitnejši lokal Kranja) Janez Nepomuk Mayr doživljal njenega očeta. Med drugim je zapisala: »Tudi je bil preveč dobrih rok, da bi si kaj prihranil. Če je imel dve suknji ali dva para čevljev in je srečal reveža, precej ga je oblekel ali obul.«
Sejmi nekoč in smenj danes
Najboljši obiskovalci gostiln so bili, kot so za Delo zapisali v Gorenjskem muzeju, vedno sejmarji, ki jih v Kranju ni manjkalo ob tedenskih in letnih sejmih. Tako je še danes. Le da sejem poteka samo še 8. februarja, na dan obletnice smrti največjega pesnika, ko več tisoče ljudi z vseh koncev Slovenije napolni ulice starega mestnega jedra, ki ta dan dobi podobo iz 19. stoletja. Narodne noše, lajnarji, tehnika tiskanja iz 19. stoletja, nastopi muz, pevskih zborov, folklornih skupin, muzikal Povodni mož, bogata obrtniško-rokodelska in gostilniška ponudba so v Kranj prinesli prešerno vzdušje in mu upravičeno podelili sloves največjega dogodka v gorenjski prestolnici. »France Prešeren je bil prav gotovo najbolj znan prebivalec Kranja v zgodovini in štejemo si v čast, da danes bivamo in ustvarjamo v okolju, ki ga je že v 19. stoletju obogatil ta veliki umetnik,« je povedal župan Matjaž Rakovec.
»Prešernov smenj je znova zadihal s polnimi pljuči. Nepregledna množica obiskovalcev na ulicah in trgih kaže, da so ga ljudje že komaj čakali. Mislim, da so z izvedbo dogodka, ki se bo končal s koncertom Vlada Kreslina in pogovorom s Prešernovimi nagrajenci, tega bo vodila novinarka Patricija Maličev, zadovoljni tako obiskovalci kot nastopajoči. Poleg pestrega kulturnega programa, odprtih vrat kulturnih ustanov, vodenih ogledov po kranjskih rovih smo za najmlajše pripravili bogat program v mestni knjižnici, jahanje s poniji in konjički, zamuditi ni šlo niti vožnje s kočijo, s katero so se lahko odpeljali vse do Prešernovega gaja, kjer je pesnik tudi pokopan,« je vtise strnila vodja prireditve Petra Žibert z Zavoda za turizem in kulturo Kranj.
