V Gornjem Suhorju utrjevali slovensko-britansko prijateljstvo
Prijateljstvo, stkano v najtežjih trenutkih vojne, ne umre nikoli. To je razlog, da sta se danes v Gornjem Suhorju v Beli krajini pred spominsko ploščo strmoglavljenemu zavezniškemu bombniku B-24 liberator Vl in njegovi posadki sestali predsednica republike Nataša Pirc Musar in veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Tiffany Sadler in tako ob veliki množici navzočih počastili dan slovensko-britanskega prijateljstva, katerega temelj sta pred petimi leti postavila takratna predsednik Borut Pahor in veleposlanica Sophie Honey.
Pirc Musarjeva in Tiffany Sadler kakor tudi gostitelj, črnomaljski župan Andrej Kavšek, so poudarili pomen prijateljstva v luči vojne v Ukrajini in hkrati ocenili, da so zavezništva, stkana med morijo v drugi svetovni vojni, pomembna tudi danes. Sadlerjeva je ocenila, da so v časih ruske invazije v Ukrajini zavezništva spet v ospredju in da Slovenijo ter Veliko Britanijo povezujejo še številne druge povezave.
Pirc Musarjeva je med drugim opozorila na aktualne dogodke v Ukrajini in pomen sodelovanja v zvezi Nato. »Slovenija in Združeno kraljestvo sta prijateljski in zavezniški državi, ki ju povezujejo skupna evropska dediščina, skupne vrednote in načela demokracije, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava ter skupnega reševanja globalnih izzivov,« je dejala in dodala, da bogatemu in razvejanemu prijateljstvu med Slovenijo in Združenim kraljestvom posebno žlahtnost daje tudi področje kulture in umetnosti.
V počastitev dneva slovensko-britanskega prijateljstva je bil predviden še skupni prelet letal Slovenske vojske in akrobatske skupine Kraljevih zračnih sil Red Arrows, ki so v soboto sodelovali na slovesnosti ob kronanju kralja Karla III. in kraljice Camille. Zaradi vremenskih razmer skupni prelet ni bil mogoč. Obe visoki gostji sta pred spominsko ploščo posadki zavezniškega bombnika položili venca. Kavšek je izrazil željo, da bi Gornji Suhor obiskal tudi novi britanski kralj Karel III.
Pokop z vsemi vojaškimi častmi
Od devetih letalcev v posadki so v ognju in strmoglavljenju umrli štirje možje, eden je bil hudo ranjen in je kasneje umrl v partizanski bolnišnici v Kanižarici, štirje pa so pravočasno izskočili iz letala in s padali pristali pri Sinjem Vrhu in v Gornjem Suhorju. Domačini so tistega večera, 31. marca leta 1945, letalcem, ki so bili prestrašeni, da so padli na ozemlje takratne fašistične ustaške države, priskočili na pomoč in jim zagotovili, da so na osvobojenem belokranjskem ozemlju.
Bombnik je sodeloval pri napadu britanskih in ameriških bombnikov na letališča, železniška križišča in tovarne v avstrijskem Gradcu na velikonočno soboto. V nemškem obrambnem protinapadu je bil zadet, dokončno pa ga je z zadetkom v rezervoar z gorivom onesposobil nemški lovec, ki ga je dohitel nekje nad Celjem. Preživela četverica je 2. aprila 1945 v svojo bazo odletela s partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini, umrle letalce pa so z vojaškimi častmi pokopali na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju.
Spominsko ploščo sta v marcu leta 2018 odkrila takratna slovenski predsednik Borut Pahor in veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey. Pahor je takrat predlagal, da letalska nesreča postane dan slovensko-britanskega prijateljstva, kar se je tudi uradno zgodilo v maju leto kasneje, ko je Gornji Suhor obiskal princ Edward. Od takrat se vsako leto spominjajo dogodka in za svobodo umrlih britanskih junakov.
