Umetniški satelit UMBOT::MG na poti v vesolje
Ruska vesoljska agencija Roskosmos: Praktični koraki k realizaciji satelita in njegove namestitve na orbito lahko stečejo.
Odpri galerijo
Projekt UMBOT::MG, 1995- 2015-2045 Dunje Zupančič, Mihe Turšiča in Dragana Živadinova na predlanski razstavi Nizkoproračunske utopije. FOTO: Arhiv MG+MSUM
Slovenija je napravila še en korak na poti v vesolje. Slovenski postgravitacijski umetniki Dunja Zupančič, Miha Turšič in Dragan Živadinov so v sodelovanju z rusko vesoljsko agencijo Roscosmos zaključili prvo fazo projekta za namestitev umetniško-znanstvenega satelita UMBOT::MG, ki bo poletel v vesolje.
V pogovorih, ki so potekali približno leto dni, so slovenski umetniki izpolnili vse formalne zahteve, ki omogočajo izstrelitev satelita v bližnji prihodnjosti.
Irina Sokolova, kooridnatorka projekta v Rusiji, in Dragan Živadinov, sta danes na tiskovni konferenci med drugim pojasnila, da je Roskosmos na osnovi zaključkov ekspertiz, ki so jih po njenem naročilu opravile osrednje kulturne in znanstvene institucije Ruske federacije, sprejela odločitev, da se lahko začnejo praktični koraki k realizaciji satelita in njegove namestitve na orbito.
Projekt UMBOT::MG razširja »rabo« vesolja s kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti, ki je podprta z vesoljsko znanostjo in tehnologijo. Slovenski institucionalni partner projekta je ZRC SAZU. Projekt med osrednjimi institucijami Rusije in Slovenije ima prav gotovo tudi politično dimenzijo, ki priča o dobrih odnosih med državama in jih tudi neguje.
Zamisel o prvem umetniškem satelitu, ki bi bo umeščen v Zemljino orbito, je sicer star toliko kot Petdesetletna predstava Dragana Živadinova in Dunje Zupančič, ki se je pričela leta 1995. Živadinov bo namreč v predstavi, ki se ponavlja vsakih deset let v petih desetletjih, umrle igralce nadomeščal s umetniškimi sateliti, ki bodo hranili in oddajali informacije o njihovih osebnih in igralskih biografijah, te pa bo do leta 2045 namestil Zemljino orbito.
UMBOT::MG je prvi umetniški satelit v tej vrsti. Posvečen je preminuli igralki Mileni Grm, njegovo umestitev pa lahko vidimo kot umetniško-znanstevni eksperiment, obenem pa tudi kot generalko za zaključek predstave leta 2045.
V pogovorih, ki so potekali približno leto dni, so slovenski umetniki izpolnili vse formalne zahteve, ki omogočajo izstrelitev satelita v bližnji prihodnjosti.
Irina Sokolova, kooridnatorka projekta v Rusiji, in Dragan Živadinov, sta danes na tiskovni konferenci med drugim pojasnila, da je Roskosmos na osnovi zaključkov ekspertiz, ki so jih po njenem naročilu opravile osrednje kulturne in znanstvene institucije Ruske federacije, sprejela odločitev, da se lahko začnejo praktični koraki k realizaciji satelita in njegove namestitve na orbito.
Prvi satelit posvečen preminuli igralki Mileni Grm
Projekt UMBOT::MG razširja »rabo« vesolja s kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti, ki je podprta z vesoljsko znanostjo in tehnologijo. Slovenski institucionalni partner projekta je ZRC SAZU. Projekt med osrednjimi institucijami Rusije in Slovenije ima prav gotovo tudi politično dimenzijo, ki priča o dobrih odnosih med državama in jih tudi neguje.
Zamisel o prvem umetniškem satelitu, ki bi bo umeščen v Zemljino orbito, je sicer star toliko kot Petdesetletna predstava Dragana Živadinova in Dunje Zupančič, ki se je pričela leta 1995. Živadinov bo namreč v predstavi, ki se ponavlja vsakih deset let v petih desetletjih, umrle igralce nadomeščal s umetniškimi sateliti, ki bodo hranili in oddajali informacije o njihovih osebnih in igralskih biografijah, te pa bo do leta 2045 namestil Zemljino orbito.
UMBOT::MG je prvi umetniški satelit v tej vrsti. Posvečen je preminuli igralki Mileni Grm, njegovo umestitev pa lahko vidimo kot umetniško-znanstevni eksperiment, obenem pa tudi kot generalko za zaključek predstave leta 2045.
Pot v vesolje
Zaključeni prvi fazi projekta, ki ga sicer podpirata tudi ruska in slovenska politika ter ministrstvi za kulturo obeh držav, sledi praktična faza, ki obsega realizacijo satelita, ter sklepna, tretja faza, ko bo satelit iz ruskega modula Mednarodne vesoljske postaje tudi nameščen na orbito.
Zaključeni prvi fazi projekta, ki ga sicer podpirata tudi ruska in slovenska politika ter ministrstvi za kulturo obeh držav, sledi praktična faza, ki obsega realizacijo satelita, ter sklepna, tretja faza, ko bo satelit iz ruskega modula Mednarodne vesoljske postaje tudi nameščen na orbito.
