Tadej Golob: Če je komu všeč, super, drugače pa ... bogpomagaj!

Kot že devetnajstkrat doslej se je tudi na letošnjo kresno noč (torej v sredo zvečer) izkazalo, da je Delov kresnik največja literarna skrivnost v državi. In to vse do zadnje minute žirantske klavzure. Ko je namreč peterica profesionalnih bralcev stopila iz Cankarjeve sobe - moramo priznati, nemih obrazov in pogledov uprtih v tla češ »ničnasnesprašujte« - nismo vedeli še nič. Ko pa je predsednik Miran Hladnik naravnost v mikrofon povedal, da so se odločili nagraditi roman Svinjske nogice Tadeja Goloba, se je izpod rožniških kostanjev zaslišalo presenečene vzklike, mogočne huraje in prisrčni aplavz. Letošnji lavreat je v peterici uglednih in že nagrajevanih imen zmagal namreč s prvencem.

Svinjske nogice so med lansko romaneskno bero v krogu petih finalistov ostale z romani Opazovalec Evalda Flisarja (Cankarjeva založba), Zrele reči Lojzeta Kovačiča (posthumna izdaja Študentske založbe), Lahko Andreja E. Skubica (Študentska založba) in Ljubezen v zraku Janija Virka (Študentska založba). Lojze Kovačič je kresnika prejel dvakrat, Skubic enkrat, Virk in Flisar pa sta že bila med nominiranci.

Na rožniškem dvorišču so napetost pred odločitvijo žirije stopnjevali različni umetniki. Andrej Rozman - Roza je zmolil molitev za ničto stopnjo davka na knjigo, moderatorja Tina Košir in Dražen Dragojevič sta finaliste gostila v studiu pod zvezdami, rajala je gledališka skupina Ana Monro, igral harmonikar in skupina melodičnih tolkal, v zraku je bila haiku poezija in nežna glasba prekmurske ravnice, kjer je kresnik tudi začel svojo pot. Tudi letošnjega nagrajenca Tadeja Goloba so v skladu z dvajsetletno tradicijo čakale kresnice, bakle, ček za pet tisoč evrov, odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga. In seveda z ognji osvetljena pot do cerkve ter prižiganje kresa v čast slovenskega romana, avtorja in bralca.

Tadej Golob namerava v kratkem dokončati mladinski gorniški roman, ki je v zaključni delovni fazi zadnja dva meseca. A po kresniku v resnici nič več ne bo tako, kot je bilo. »Do zdaj sem bil nihče in bi lahko izdajal slabe knjige, pa tega nihče ne bi niti opazil. Najbrž bodo odslej vsi bolj pazljivi. Na to sem se pripravil. Pišem, ker to rad počnem in ker mi je všeč, kaj nastane iz tega dela. Če je komu všeč, super, drugače pa ... bogpomagaj, nič hudega, slabih knjig je milijon, bo pač še ena več. Se bom pa trudil, da to ne bo ravno moja. «

Dejstva, da je letošnji kresnikovec tudi alpinist (poleg tega pa novinar, publicist), ki je pred leti stal na vrhu Mount Everesta, Golob pravzaprav noče poudarjati. Takoj omeni dvakratnega finalista Igorja Škamperleta in njegova romana, Sneg na zlati veji in Kraljeva hči. Prvi je bil alpinistični, drugi pa ne, priporoča ju v branje. Pravi, da so njegovi gorniški kolegi ponosni nanj, da so na internetu potegnili povezave z Delovo nagrado, opazil pa je tudi, da je v krajih, kjer so močne alpinistične sekcije, njegova knjiga v knjižnicah takorekoč ves čas izposojena.

In kaj torej zdaj, po Rožniku in magiji zmagovitega večera? Goloba čakajo povsem posvetna opravila, denimo tečaj o davkih, ki mu ga je država naročila ob odpiranju espeja, literarni večer s Poldetom Bibičem, tipkanje intervjuja s Stipetom Mesićem in oddaja v avtorizacijo. Potem si bo privoščil počitnice. Prizna, da se mu nekaj že plete po glavi. Nekaj literarnega. A ni še tako daleč, da bi o tem govoril.

Celotni članek v sobotni izdaji Dela, na kulturnih straneh.