Marjetica Potrč med najpomembnejšimi sodobnimi umetniki na svetu

Ameriški tednik Newsweek je slovensko umetnico uvrstil visoko - na tretje mesto.

Objavljeno
06. junij 2011 19.11
T. L., Delo.si
T. L., Delo.si
New York - Ameriški tednik Newsweek je slovensko umetnico Marjetico Potrč uvrstil na lestvico desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov na svetu. Umetnica se je znašla na tretjem mestu takoj za britansko konceptualno umetnico Gillian Wearing in ameriškim vizualnim umetnikom in skladateljem Christianom Marclayjem.

Na lestvico desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov so se sicer uvrstili še poljski vizualni umetnik Artur Zmijewski, britanska umetnica Tacita Dean, francoska konceptualna umetnica, fotografinja in pisateljica Sophie Calle, belgijski umetnik Francis Alys, kanadski umetnik Jeff Wall, ameriški umetnik Jeff Koons in enfant terrible britanske umetnosti Damien Hirst, pišejo na spletni strani tednika Newsweek.

V članku, naslovljenem Ona gradi boljše svetove Newsweek navaja, da Marjetica Potrč ustvarja pomembna umetniška dela: zgradila je suhe sanitarije za južno ameriške slume in sistem za nabiranje deževnice in druge trajnostno narvanane praktično-umetniške rešitve.

V svojih delih uresničuje idejo, da umetnost lahko spreminja svet oziroma odpira polja razmisleka. »Verjamem v umetnost. Ljudje jo potrebujemo, da si lahko izprosimo svoj svet,« so v Newsweeku citirali Potrčevo. Tipično njeno delo izhaja iz strukture ali situacije, ki jo najde na oddaljenem mestu, recimo v Venezueli ali Radžastanu v Indiji. Potem ga obudi k življenju, so še zapisali. »Morali bi spoštovati ljudi, ki živijo v favelah in se od njih in njihovih življenjskih izkušenj učiti,« je Newsweek znova povzel Potrčevo. Nekatera njena dela pa se bolj približujejo skulpturam, kot na primer nadrealistična velika instalacija Hibridna hiša, v kateri so združene lastnosti zgradb iz Karakasa, Vzhodnega brega in Palm Beacha.

*

Marjetica Potrč, rojena leta 1953 v Ljubljani, je diplomirala na fakulteti za arhitekturo, nato pa na likovni akademiji v Ljubljani opravila še diplomo iz kiparstva in kiparsko specialko pri prof. Luju Vodopivcu. Med letoma 1990 in 1993 je prebivala v ZDA, leta 2000 pa s štipendijo Philip Morris v Berlinu.

Potrčeva se je že ob vstopu na slovensko likovno prizorišče sredi 80. let potrdila kot docela profilirana umetnica. Njena dela so bila že takrat formalno perfekcionistična in konceptualno zelo natančno premišljena. V drugi polovici 80. let je imela osrednjo vlogo v skupini, ki je dobila oznako »mlado slovensko kiparstvo«.

Njeni kipi, pa tudi razmišljanja in teksti, so bili ključni za proces, ki ga je moč označiti kot dekonstrukcijo modernističnih načel. Ta proces je namreč, čeprav je izhajal prav iz teh načel, pokazal na njihova imanentna protislovja ter razcepljenost in je bil bistven za prehod iz 80. v 90. leta, saj je odprl možnost novih prijemov in formulacij, kot so instalacije, nova vloga »raedy-made«objektov in interaktivni značaj umetnine.

V poznejših delih je umetnica svoja izhodišča razširila. Medtem ko so se njena prva večja dela ukvarjala s telesom v prostoru in razmerjem gledalca do kipa, je postopoma začela vključevati vse več neposrednih referenc na družbene in historične okoliščine ter koncepte. Vedno bolj jo je zanimal fenomen mesta kot zapletenega in mnogoplastnega prostorskega in družbenega organizma, so med drugim zapisali v utemeljitvi Jakopičeve nagrade, ki jo je Potrčeva prejela leta 2003.

Potrčeva je bila predstavljena na vrsti samostojnih in skupinskih razstav doma in po svetu. Med drugim je sodelovala na Beneškem bienalu, bienalu v Sao Paulu in na razstavi Skulptur-Projekte v Muenstru. Leta 2000 je dobila prestižno mednarodno nagrado za sodobno umetnost, nagrado Hugo Boss, ki je vključevala tudi osebno razstavo v Guggenheimovemu muzeju v New Yorku.

 

Leta 1994 je prejela nagrado Prešernovega sklada in leta 2003 Jakopičevo nagrado. Ob tej priložnosti so v ljubljanski Moderni galeriji pripravili razstavo, naslovljeno Naslednja postaja Kiosk. Zanjo je Potrčeva zasnovala instalacijo, nenavadno zgradbo, sestavljeno iz kioskov.