Tiskane izdaje
Letošnji festival Borštnikovo srečanje bo večinoma v znamenju jugovzhodne in srednje Evrope. Začenja se s predstavo Rojeni v Yu beograjskega Jugoslovanskega narodnega gledališča, ki gradi na pričevanjih različnih generacij igralcev, na njihovih spominih, čustvih in vsem, kar jim je pomenila Jugoslavija, ne zgolj kot politično ali geografsko dejstvo, temveč med drugim kot duhovni prostor.
Tudi druge gostujoče predstave prihajajo iz tega območja, in sicer iz Srbije, Poljske in Češke, posebna pozornost pa bo namenjena slovaški dramatiki. Hrbtenica festivala, ki bo tudi letos pester, je seveda slovenski tekmovalni program, katerega selektor je Gregor Butala. Za nagrade –
lani je odločitev, da se nagrade za najboljšo uprizoritev ne podeli, dvignila precej prahu – se bo z dvanajstimi predstavami pomerilo osem slovenskih gledališč. Bilo že nekaj odpovedi, med drugim je PG Kranj v zadnjem trenutku odpovedalo predstavo Jakob Ruda (zaradi nosečnosti glavne igralke), kar je sprožilo tudi precej ostro polemiko med režiserjem Sebastijanom Horvatom in dramaturginjo in umetniško vodjo kranjskega gledališča Marinko Poštrak.
Močno razširjen in internacio-naliziran je tudi spremljevalni program, ki odslej obsega slovenski showcase, selekcijo predstav, zanimivih za mednarodna gostovanja, namenjen uglednim mednarodnim strokovnjakom, selektorjem festivalov, umetniškim direktorjem kulturnih centrov, kritikom in drugim pomembnim predstavnikom mednarodne javnosti, ki je skoraj identičen s tekmovalnim programom festivala.
Med drugim bodo odprli razstavo 25+25. Gledališka scenografija Marka Japlja, pripravili so program za mlade, imenovan Generacije, namenjen je občinstvu vseh starosti, mednarodni program Mostovi pa predstavlja na drugih festivalih nagrajene predstave iz širše regije. Z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov pripravljajo mednarodni simpozij Koliko politike, koliko fašizma?, jutrišnjo okroglo mizo o prevajanju za gledališče so pripravili v sodelovanju s projektom EFRP (European Festival Research Project) in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
FBS je prepoznavna
blagovna znamka
Alja Predan je med drugim opozorila, da finančne težave sicer ostajajo, v zadnjih dveh letih so se po njenih besedah sponzorska sredstva prepolovila, vendar ni razloga za črnogledost. »FBS je izjemna blagovna znamka, še zlasti, odkar so festival internacionalizirali. Ne le da je znan tako rekoč vsem državljanom Slovenije – tudi tistim, ki v gledališče ne zaidejo –, poznajo ga povsod po državah nekdanje Jugoslavije in vse bolj tudi v evropskih gledaliških krogih. Že lani je prišlo v Maribor veliko teatrologov, direktorjev festivalov in gledaliških hiš iz tujine, letos jih bodo gostili kar petdeset,« je poudarila.
Tako imenovani showcase, kjer se zgoščeno predstavi prerez slovenske gledališke produkcije po izboru umetniške direktorice festivala, že ima pomembne učinke; predstava Preklet naj bo izdajalec svoje domovine je prav na podlagi sodelovanja na FBS dobila vabila za gostovanje v tujini, in sicer so si oziroma si še bodo ta projekt Slovenskega mladinskega gledališča ogledali v Bratislavi, Novem Sadu, Beogradu, Helsinkih in Wrocławu, ob tem je bila predstavljena tudi slovenska sodobna dramatika. Spletajo se tudi strokovne vezi, ali – kot je dejala Predanova – »kljubujemo, da nam izključno virtualna in elektronska komunikacija ne bi sčasoma razžrli duš«.
Osrednja pozornost Slovaški
»Letos smo mednarodno sodelovanje okrepili, gostili bomo gledališča iz Poljske, Češke in Srbije, osrednja pozornost pa bo namenjena Slovaški,« pravi Predanova. »V okviru programa Slovaški fokus bomo videli slovaško predstavo, poslušali predavanja o slovaški dramatiki in gledališču, obenem pa je že na voljo v slovenščino prevedena knjiga s tremi sodobnimi slovaškimi dramami in mogoče bo katero od naših gledališč prav zaradi tega izbralo katero od njih.
Kultura in umetnost nista potrošnja, potratni grdi raček, ampak najčistejša, najdonosnejša in najdaljnosežnejša investicija, četudi se nekaterim zdi, da so sponzorski prispevki, denimo v šport, bolj učinkoviti. Tega se zavedamo kulturniki in umetniki, pa tudi gospodarstveniki, medijski mogotci in drugi poslovneži, ki znajo v sinergiji s kulturo prepoznati pomen, vrednost ter naložbo za prihodnost in zgodovino,« je sklenila Predanova.
Peter Rak
Foto 25+25. Gledališka scenografija Marka Japlja Foto maribor/ izvorno ime datoteke: Vojcek1_b.jpg Slovenija, Maribor, 16.9.2009 - PREDAN Alja, direktorica Borstnikovega festivala foto:Tadej Regent/Delo DELO_3X_
