V nadaljevanju preberite: 

Krošnja z neznanimi sadeži je v marsičem precej svobodna knjiga, s čimer delno udejanja odnos, ki ga je do eseja gojil Max Bense. Ta je menil, da gre v resnici za neke vrste utopistično literarno formo, ki si lahko na eni strani privošči odmike od pretirane teoretske rigidnosti, po drugi strani pa odmike od pretirane (pravoverne?) literarnosti. Obravnavana knjiga se od opisanega odmika predvsem v tem, da pušča neizkoriščen prostor za vpeljavo širšega nabora literarnih postopkov (s čimer se nemara od literarnosti včasih odmika preveč), ki bi lahko besedila mestoma še poglobili in izdatno poantirali.