Tiskane izdaje
- Evalda Flisarja Na zlati obali (Mladinska knjiga),
- Draga Jančarja To noč sem jo videl (Modrijan),
- Štefana Kardoša Pobočje sončnega griča (Litera),
- Sebastijana Preglja Mož, ki je jahal tigra (Študentska založba) in
- Vladimirja P. Štefaneca Odličen dan za atentat (Mladinska knjiga).
Žirija, v kateri sodelujejo še Miriam Drev, Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk in Peter Kolšek, je v skladu s tradicijo nagrade pred mesecem, 23. aprila, razkrila naslove desetih najboljših romanov z lansko letnico izida - vseh je bilo več kot sto -, danes, natančno mesec dni pred ROMANtičnim večerom na ljubljanskem Rožniku, enourno klavzuro žirije v Cankarjevi sobi in slovesno podelitvijo nagrade, pa še finalno peterico.
Evald Flisar v romanu Na zlati obali pošlje v Afriko - in na potovanje k samim sebi - popotnike, ki hodijo tudi po poteh skrivnostno izginulega slovenskega popotnika.
Jančarjev roman To noč sem jo videl je rašomonska (»izmišljena«, a »narejena iz resničnosti«) zgodba o dami iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo zajamejo usodne turbulence, strahovi in kaos druge svetovne vojne.
Štefan Kardoš v svojem drugem romanu Pobočje sončnega griča razgrinja zgodbo neprilagojenca, ki se nikjer ne more pomiriti in se zato zateka v potovanja in spremljanje sodobne kulture, zaradi česar, je dodal urednik knjige, je delo polno referenc na romane, filme in znane teme iz sodobne kulture.
Sebastijan Pregelj v romanu Mož, ki je jahal tigra v vesoljsko postajo v orbiti postavi tam res samega in osamljenega ruskega kozmonavta in mu da misliti o pravi poti do sreče.
V romanu Vladimirja P. Štefaneca Odličen dan za atentat se, tako založba, prepletajo zgodbe vsakdanjih stisk petih oseb različnih starosti in družbenih položajev. Ukleščeni med velike obete in nemoč si, vsak na sebi lasten način, utirajo pot k tistemu, kar razumejo pod besedo svoboda.
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, ki si jo je »izmislil« pisatelj Vlado Žabot in ji dal ime po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo tedaj, ko je imelo sonce najvišjo moč, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah, do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na ljubljanskem Rožniku. Dobitnika kresnika je žirija prvo leto izbirala izmed vsega sedemnajstih del, v zadnjih letih pa se število izvirnih slovenskih romanov ni nikdar spustilo pod sto naslovov.
Med letošnjo finalno veliko peterico sta dva doslejšnja dobitnika kresnika, vseh pet avtorjev pa je bilo za nagrado nominiranih že večkrat: Jančar je kresnika prejel dvakrat, leta 1999 za roman Zvenenje v glavi in leta 2001 za delo Katarina, pav in jezuit, Štefan Kardoš pa je rožniški ogenj, ki gori v slavo slovenskega romana, prižgal leta 2008, ko je prejel kresnika za roman Rizling polka. Jančar je bil sicer med finalisti tudi leta 1994, takrat s Posmehljivim poželenjem in predlani z romanom Drevo brez imena, Evald Flisar leta 1999 z delom Potovanje predaleč, leta 2005 z romanom Čaj s kraljico in lansko leto z romanom Opazovalec, Vladimir P. Štefanec leta 2003 z romanom Viktor Jelen, sanjač in leta 2007 z Republiko jutranje rose, Sebastijan Pregelj pa leta 2005 z romanom Leta milosti in 2009 z romanom Na terasi babilonskega stolpa.
Dosedanji dobitniki kresnika
Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega posmrtno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (dvakrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Goran Vojnović in Tadej Golob.
Slovesna podelitev nagrade bo 23. junija zvečer na ljubljanskem Rožniku, odgovorna urednica časnika Delo Romana Dobnikar Šeruga bo nagrajencu izročila ček za pet tisoč evrov, slavljenec pa bo v slavo svojega in slovenskega romana prižgal tradicionalni kres.
