Za virtuozom na frajtonarici je ostala glasba

Svojci in prijatelji so se od Lojzeta Slaka poslovili na pokopališču v Šentvidu nad Ljubljano.

Objavljeno
01. oktober 2011 17.48
Posodobljeno
01. oktober 2011 17.48
Zdenka Lindič Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič Dragaš, Novo mesto

V prelepem jesenskem dnevu, ki bi ga zlahka navdihnil za še kakšno pesem, so se svojci in prijatelji na ljubljanskem pokopališču v Šentvidu še zadnjič poslovili od Lojzeta Slaka. Legendi naše narodnozabavne glasbe, ki je z največjimi uspešnicami znala navdušiti tudi mlado občinstvo na koncertih čisto drugih glasbenih zvrsti, so se priljubljenemu in cenjenemu rojaku ter častnemu občanu v Mirni Peči poklonili že v petek zvečer na žalni seji.

»Ko sva pred slabim mesecem sedela pred njegovo zidanico na Trški Gori, pila cviček (Slak je bil eden ambasadorjev cvička, op. p.) in gledala po vinogradu, kako kaže letošnja letina, se je zdelo, da je premagal težko bolezen. Žal ni bilo tako. Zgodilo se je, kakor je rekel: da bo umrl, ko bo nehal igrati,« je zbrane na žalni seji nagovoril mirnopeški župan Zvone Lah. Ansambel Lojzeta Slaka je zadnjič javno nastopil decembra lani v Cankarjevem domu na koncertu Prifarskih muzikantov.

Lah je preletel 79 let dolgo Slakovo življenjsko pot, ki jo javnost doma in v tujini pozna v glavnem po njegovi glasbi in izjemnem igranju na diatonično harmoniko, ki jo je tehnično izboljšal s posebnim, Slakovim gumbom.

»Strokovnjaki pravijo, da tako ni znal na harmoniko igrati nihče. Sam je enkrat rekel, da moraš harmoniko čutiti, na vprašanje, od kod mu navdih za vse melodije, pa je rekel, da od poslušalcev. Mirnopečani smo ponosni, da so ga navdihovale te naše tri doline, šege domačinov, ljubezen do rodne grude. Ponarodela V dolini tihi, ki je zagotovo takoj za Avsenikovo Na Golici, je bila napisana za vas Hmeljčič. Vedno se je rad vračal v te kraje, v Mirni Peči je pustil ogromen pečat. Rad se je oglasil na vajah našega društva harmonikarjev in pokazal kaj novega in mladi harmonikarji navdušeno igrajo njegove viže. Ta mehka glasba je v naših srcih, zato ne bo težko ohranjati bogate Slakove dediščine,« je prepričan Zvone Lah.

Glasbena kariera Lojzeta Slaka, ki ga je harmonika strica Ludvika privlačila od najrosnejših let, je bila dolga polnih 65 let, od tega z Ansamblom Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna skoraj pol stoletja, in je res izjemna. Obsega več kot 500 skladb, od katerih so nekatere ponarodele in jih poznajo tudi mlajše generacije, ki poslušajo druge zvrsti glasbe. Za to ima veliko zaslug kar Lojze Slak. Vedno je rad sprejel nove izzive in se niti v zadnjih letih ni bal pojaviti pred množico mladih obiskovalcev, na primer na Rock Otočcu, na koncertu Big Foot Mame ipd. Ravnatelj mirnopeške osnovne šole Danijel Brezovar je povedal, da je rad prihajal tudi k njim, večkrat s prijateljem Tonetom Pavčkom, prav tako mirnopeškim rojakom in častnim občanom.

»Ko je Pavček pred tremi leti pri nas praznoval 80. rojstni dan, je bilo največje presenečenje in najlepše darilo, da mu je prišel zaigrat Lojze Slak z ansamblom. Seveda je bila to pesem V dolini tihi. V šoli smo ob Slakovi smrti pripravili spominsko radijsko oddajo, en razred se je šel vpisat na občino v žalno knjigo. V letošnji raziskovalni nalogi o zgodovini šolstva v Mirni Peči bo med znamenitimi Mirnopečani podrobneje obdelan tudi Lojze Slak. Njegova zasluga je, da je ta glasba cenjena v tem okolju, v vseh generacijah pa je več odličnih harmonikarjev na frajtonarici,« je povedal Brezovar.

Podjetnik, igralec, predsednik Zveze motoklubov Slovenije in organizator tradicionalnega blagoslova motorjev na velikonočni ponedeljek v Mirni Peči Leopold Pungerčar se bo pokojnega strica Lojzeta Slaka spominjal predvsem kot človeka. »Bil je preprost človek, ki je cenil malenkosti; mož na mestu in stric vseh stricev. Vedno je bil pripravljen prisluhniti, svetovati, pomagati. Večkrat me je pripravil do tega, da sem razmišljal nekoliko po njegovo, in vedno se je izkazalo za prav. Včasih sva skupaj kaj zaigrala, o harmoniki me je naučil marsikaj. Prepričan pa je bil, da mora imeti glasbenik glasbo v sebi, da se rodi s tem darom. In vedno ga je zanimalo vse o Mirni Peči, čeprav je dolgo živel v Ljubljani,« je povedal Polde Pungerčar.

Iz Nedela