Tiskane izdaje
V svetu je zelo malo glasbenih, še posebej pevskih ansamblov, ki se lahko pohvalijo s šestdesetletnico neprekinjenega umetniškega delovanja. Deloma zato, ker toliko let petja skoraj nihče ne vzdrži že zaradi starosti, pri Slovenskem oktetu pa so se s srečno roko menjavale generacije pevcev in umetniških vodij, tako da se je vse doslej dobro izšlo.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Križankah smo tako poslušali aktualnosti iz oktetove dejavnosti (umetniški vodja Jože Vidic, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek), nekaj nostalgičnih spominov oktetovega častnega člana, basista Petra Čareta, ki je v Slovenskem oktetu pel trideset let, pa tudi posameznih članov iz zadnje zasedbe.
Morda najbolj preseneča podatek, da je častni pokrovitelj oktetovega jubilejnega koncerta, predsednik države dr. Danilo Türk, pred petnajstimi leti v New Yorku Slovenski oktet gostil na njihovem nastopu v Združenih narodih. Slovenski oktet je še vedno ambasador slovenske glasbene kulture v svetu, še posebej zborovske glasbe. V tujini ima več nastopov kot doma. Tuja kritika in občinstvo so navdušeni nad slovenskim petjem, pa tudi odličnimi kompozicijami slovenskih skladateljev.
Noben naš skladatelj ni na tujem toliko izvajan kot okteti in zbori. Slovenski oktet ohranja do sedemdeset koncertov na leto, kar je več od marsikaterega profesionalnega ansambla, plačanega iz državnih sredstev. Slovenski oktet je namreč kljub profesionalnosti svojih članov glasbenikov amaterski. Letos poleti so, na primer, že sodelovali na štirih festivalih, nocojšnji koncert
v Križankah je peti.
Za uvod Nocoj pa oh nocoj
Kaj nam bo Slovenski oktet drevi pel? Koncert so razdelili na dva dela. V prvem bomo slišali slovenske ljudske v različnih sodobnejših ali starejših uglasbitvah oziroma priredbah. Uvodna Nocoj pa oh nocoj Frana Venturinija je menda skladatelju povzročila tolikšno tremo, da je ni želel slišati, vendar je dosegla slovenski in mednarodni uspeh, še zlasti na začetku glasbene poti okteta, ko je solo pel eden najlepših tenorskih glasov tistega časa na svetu, Janez Lipušček.
Ljudsko Pesem od zarje je zapisal Lojze Lebič, Venci veli Pavel Mihelčič, Katrca pa je še stara Pavle Kernjak. Rezijanska Da höra ta Čaninowa je v priredbi Valensa Voduška, morda narodopisno najbolj rigoroznega umetniškega vodje Slovenskega okteta sploh. Drumelca je v priredbi Darijana Božiča, Zagorska Sama Vremšaka, dve prekmurski (Racka trava, Nakovaška) najmlajše skladateljice na koncertu Larise Vrhunc, na koncu prvega dela pa še Ribniška Franceta Marolta.
Drugi del – Kaktus
Drugi del koncerta bo v celoti namenjen programu, ki ga je Slovenski oktet pripravil za najnovejšo zgoščenko Kaktus – obsega cikel štirinajstih pesmi, koncert pa bo predstavil izbor devetih. To so biseri, ki jih je izvajala nemška vokalna skupina Comedian harmonists,
v slovenščino pa je vsa besedila prepesnil Jože Humer.
Avtorji glasbe so mnogi, saj gre za priredbe, kot so Brahmsov Madžarski ples št. 5, Barkarola iz Offenbachove opere Hoffmannove pripovedke, sicer pa ob pesmih omenimo še nekaj imen, kot so Walter Jurmann, Erwin Bootz, Harry Frommermann (Veronika), Edmund Kotscher, Eric Plessow (Ko vrti se Sonječka), Willy Engel-Berger (V starem baru krokodil), Herman Hupfeld, Erwin Bootz, Harry Frommermann (Magister Bumbo), Erwin Bootz (Lepa Izabela iz Kastilije), Werner Richard Heymann in Erwin Bootz (Ljuba, srce te pozdravlja), Werner Richard Heymann, Harry Frommermann (Tako pač ljubijo mornarji).
