Tiskane izdaje
Zvečer bo ob 21. uri v ljubljanskem Kinu Šiška nastopila znamenita beograjska zasedba Disciplin A Kitschme, ki bo ob tej priložnosti premierno v Sloveniji predstavila svoj najnovejši album Uf!. To je skupina, ki je radikalno orala sprva jugoslovansko, nato londonsko in sedaj srbsko glasbeno sceno. Pogovarjali smo se z ustanoviteljem in ideologom skupine ter unikatnim basistom Dušanom Kojićem - Kojo.
Po tridesetih letih ostajajo Koja in Disciplin A Kitschme alternativa v okviru alternative. Je mogoče biti tako dolgo časa alternativec?
Pa vidite, da je mogoče. Je pa tudi res, da je dandanes raven kakovosti splošno popularne glasbe občutni nižji, kot je to bilo konec 70. let prejšnjega stoletja. Tako da je že en ton te skupine zelo alternativen v primerjavi na okoliško glasbo, vključno z uradnimi alternativci.
Vaš nov album Uf! ostaja brezkompromisen tako na zvoku kot besedah. Tudi tokrat, kot že prej, na ovitku napovedujete pesmi, ki bodo uspešnice.
Da, to je star, preverjen marketinški trik, ki smo ga uporabili že na albumu Svi za mnom! leta 1986. Glede na očitno brezkompromisnost, je treba zelo agresivno vsiliti svoj proizvod in se hkrati pošaliti na račun tovrstnega kapitalističnega koncepta.
Obstaja možnost, da postane Disciplin A Kitschme komercialna skupina, in kaj sploh to pomeni?
Disciplin A Kitschme je že dolgo časa dejansko komercialna skupina. Če ne bi bilo tako, potem na festivalih večtisočglavo občinstvo ne bi prepevalo naših pesmi. Dejansko je rave ob hkratni zvočni minimalizaciji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zelo koristil naši zasedbi, tako da je po letu 2000 končno na tudi na Zahodu nastal pravi val zasedb z enim inštrumentom in bobni. Je pa tudi res, da je Disciplin A Kitschme/Disciplina kičme prepoznavna blagovna znamka, kar me sploh ne moti.
Ali ima skupina Disciplin A Kitschme kakšne glasbene faze, in v kateri je mogoče sedaj?
Na albumu Uf! smo se ukvarjali z eksperimentalnim rockom, s koketiranjem z neizbežnim dubstep ritmom, izmišljenim in dejal bi, ne preveč spontanim nadaljevanjem drum and bassa. Tokrat smo dodali zvok električnih klaviatur, ki jih igra Jurij Novoselić Kuzma, sicer saksofonist iz predvojne postave Discipline kičme, in bo v petek z nami nastopil v Kinu Šiška. Skupina se mora zavedati časa, v katerem deluje. Jaz sicer imam neke svoje faze igranja teh ali onih sklopov tonov na bas kitari, vendar je bila zvočna osnova skupine zastavljena že pred 32 leti. Verjeli ali ne!
Vaša večna inspiracija je Jimi Hendrix. Koliko je on še vedno aktualen v tej digitalni glasbeni dobi?
Mislim, da je to šele zdaj fenomenološko zanimivo, dandanes redko kdo doseže tolikšno izvajalsko in ustvarjalno svobodo in hkrati postane zelo popularna javna osebnost. O glasbenih dosežkih Jimi Hendrixa je povsem nepotrebno sploh govoriti, kajti to je bila neizmerno superiorna funky psihedelična blues rock mešanica, odigrana z divjo energijo, kakšno je kasneje imel punk.
