Ljubljančan Anže Rozman je še pred tridesetim letom izpolnil skoraj vse skladateljske ambicije v Sloveniji, pisal skladbe za različne projekte, sodeloval s skupino Laibach in akrobati Dunking Devils ter poučeval na akademiji za glasbo. Pred tremi leti se je odzval na povabilo vrhunskega mojstra filmske glasbe Hansa Zimmerja, ki mu je ponudil službo v svojem studiu v Los Angelesu Bleding Fingers Music, specializiranem za ustvarjanje glasbe za filme in televizijske serije. V Sloveniji je spet pustil pečat z odmevno televizijsko serijo Primeri inšpektorja Vrenka, za katero je napisal in zaigral glasbo.

Rozman je kot skladatelj zaposlen v Bleeding Fingers Music »podjetju za proizvodnjo filmske glasbe«, če se pošalimo. »Tri leta so hitro minila. V tem času sem postal boljši skladatelj, boljši čelist, boljši kuhar, boljši vrtnar in mislim, da tudi boljši človek. A vsaka pot navzgor ni lahka. Življenje v Sloveniji je precej lagodnejše in manj stresno. Čustvo, ki me spremlja že vsa tri leta, je domotožje. Veselim se dneva, ko bom spet lahko v Sloveniji. Zaradi pandemije žal lani nisem mogel priti niti na kratek obisk,« pravi.

Pri Bleeding Fingers Music je zaposlenih nekaj več kot deset skladateljev in skladateljic z vseh koncev sveta. Delujejo kot kolektiv in veliko sodelujejo. »To je eden izmed glavnih adutov našega podjetja. Redko se moraš s celotnim projektom ukvarjati sam. V skupini za večje projekte sta ponavadi dva skladatelja in dva asistenta.«



V diplomskem delu se je lotil študije glasbe Hansa Zimmerja za film Gladiator. »Njegova glasba me je navdušila prav v tem filmu. To je bil tudi prvi album filmske glasbe, ki sem ga kupil; sicer kot darilo za rojstni dan svojemu bratu Domnu, a mislim, da sem ga na koncu poslušal večinoma jaz. Njegova filmska glasba je bila drugačna od vsega ostalega, česar smo bili prej vajeni. Hansu je uspelo ustvariti nov žanr.«

Vloga filmske glasbe je poudarjanje čustvene plati filma. Rozman ustvarja večinoma glasbo za dokumentarne filme, nas pa je zanimalo, ali se ta razlikuje od glasbe v igranih filmih. »Filmski skladatelji smo pravzaprav manipulatorji čustev. Pri dokumentarnih filmih moram z glasbo nazorno opisovati, kaj se dogaja na zaslonu, in se odzivati predvsem na sliko. V glasbi za igrane filme in serije pa je treba biti bolj pazljiv, kot na primer pri Vrenku, da z glasbo prehitro ne izdaš, kdo je morilec.«​

Vrenkov glasbeni motiv

K sodelovanju v seriji Primeri inšpektorja Vrenka so ga povabili producent Janez Pirc ter režiserja Slobodan Maksimović in Boris Jurjaševič. »Z Janezom sva leta 2015 sodelovala pri filmu Dekleta ne jočejo, z Borisom pa pri dokumentarnem filmu Tkanje pogledov. S Slobodanom se pred Vrenkom nisva poznala, si je pa na BBC ogledal dokumentarni film The Planets in moja glasba ga je navdušila,« pojasni Rozman.

Glavna tema v Primerih inšpektorja Vrenka zveni mehko in hkrati grozljivo, je kot nekakšen srednjeevropski počasni valček. Za serijo se mu je zdel valček primeren, saj je to nekakšen ples med detektivom Vrenkom in osumljenci. Hotel je ustvariti temo, ki bi bila hkrati hudomušna in skrivnostna, poleg tega pa še odločna in zapomnljiva.

»Režiser Boris Jurjaševič si je želel, da se glavna tema pojavlja v najrazličnejših oblikah, kot recimo v seriji o Sherlocku Holmesu. Poleg glavne teme za inšpektorja sem napisal še dve za osumljence. Pomembno se mi je zdelo, da vse osumljence predstavim kot potencialne morilce in tako z glasbo do konca ne izdam, kdo je morilec,« se nasmehne.

Avtor Primerov inšpektorja Vrenka Avgust Demšar ga je z navdušenjem povabil k sodelovanju. »Priznam, da njegovega opusa prej nisem poznal, sem pa vedel, da dela v studiu Hansa Zimmerja, kar je bilo zame zanesljivo merilo njegovega občutka in znanja. Poleg tega imam eno od Zimmerjevih tem že leta nastavljeno kot melodijo zvonjenja na telefonu.«


 

Požari, virus, nemiri

Živi v Pacific Palisades, deset minut stran od Santa Monice – precej uglednega dela Los Angelesa. To je lepa in prijetna družinska soseska, v kateri se je mogoče celo sprehajati, pravi. »Moje stanovanje je le dve minuti stran od Santa Monica Mountains, zato sem blizu narave. Sicer pa je Santa Monica dobro ogledalo spoja ameriškega blišča in bede. Za vsako teslo in ferrarija na ulici lahko naštejete najmanj tri brezdomce.«

Minulo leto je bilo v ZDA zelo burno. Poleti so po Kaliforniji besneli veliki požari in virus. »Požari so bili povsod in najbližji je bil le nekaj kilometrov stran. V zraku je bil več tednov dim, zato so nam maske, ki smo jih že tako ali tako nosili zaradi virusa, prišle prav tudi zaradi dima in prašnih delcev. To obdobje je bilo psihološko res najtežje, saj se ne notri ne zunaj nisem počutil varno. Večina naših skladateljev se je odločila za delo od doma, ostalim nam je podjetje omogočilo, da smo delali iz studiev, le da smo morali upoštevati nova pravila in paziti na higieno. Na srečo do zdaj v podjetju še nismo imeli primera covida-19. Kljub pandemiji se delo ni ustavilo; dobili smo veliko novih projektov.«



Proti koncu lanskega leta se je v ZDA stopnjevala še politična napetost. Zanimalo nas je, kako jo je doživljal kot nekdo, ki ima pogled od zunaj. »Leto 2020 je bilo res leto in pol. Kot da požari, covid-19 in socialni nemiri niso bili dovolj, smo se morali konec leta ukvarjati še z norim predsednikom in volitvami. Oktobra sem se res bal, da bo država kolapsirala. Čutiti je bilo veliko napetost. V Sloveniji sem se vedno počutil varno, v Ameriki pa moraš biti nenehno na preži.«
 

Strastni vrtičkar

Rozman je v ZDA živel z družino že kot otrok, zato ameriški način življenja dobro pozna. »Zdaj sem tu zaradi dela in dekleta. Sicer pa mi ZDA in ameriški način življenja prav nič ne ustrezajo. Navdušen pa sem nad naravo, decembra sva z dekletom raziskovala Arizono.«

Na facebooku redno poroča, kako napreduje zelenjava na njegovem balkonskem vrtičku. Rozmana smo vprašali, ali ga zaradi tega kaj čudno gledajo ali pa je to tudi tam nekaj običajnega. »Tu imam vrt lahko vse leto, saj temperature tudi pozimi ne padejo pod 10 stopinj Celzija. Že februarja lepo rastejo paprike in paradižnik. Sadik paradižnikov imam toliko, da jih ponujam prijateljem, ki bi si želeli ustvariti svoj vrtiček. Priznam, da sem kar nekaj Američanov navdušil nad vrtnarjenjem,« se ponosno nasmehne.
Poleg vrtnarjenja si glavo, ki je verjetno polna zvokov, prezrači tudi tako, da gre v naravo v bližnji Santa Monica Mountains. »Tam je zelo lepa pohodna pot Temescal Canyon, ki vodi na hrib s prelepim pogledom na morje in Los Angeles.« Ko se napolnjen z novo energijo vrne domov, ga čakata dva zelo zanimiva projekta, o katerih pa je še skrivnosten.