Kresnikova žirija odloča o boljšem znotraj dobrega

Do razglasitve peterice za nagrado kresnik sta še dva tedna, do podelitve dober mesec.
Fotografija: »Govorile so nam knjige, avtorski svetovi, ne pa pisateljice in pisatelji,« je v zvezi s kresnikovo deseterico ­poudaril Igor Bratož. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
»Govorile so nam knjige, avtorski svetovi, ne pa pisateljice in pisatelji,« je v zvezi s kresnikovo deseterico ­poudaril Igor Bratož. FOTO: Jože Suhadolnik

Triindvajsetega maja bo znano, kateri avtorji iz nedavno objavljene deseterice se bodo uvrstili med pet finalistov za Delovo nagrado kresnik. Žirija dela sedmih avtorjev,­ ki so izšla pri petih založbah, pospešeno in podrobno vnovič bere, izbor je v širši javnosti tokrat odmeval manj kot lani.

Na podlagi poročil o deseterici ter komentarjev na družbenih omrežjih in drugih portalih je zaznati vnovično – in ne rekordno, saj je bilo enako lani – prevlado avtoric ter pripadnikov oziroma pripadnic mlajše generacije. Marsikdo je izbor označil za presenetljiv oziroma nenavaden ter to pripisal šibki oziroma neprepričljivi lanski beri; opazili so tudi, da razen Vlada Žabota (Gral, Beletrina) v deseterici ni velikih pisateljskih imen, ki naj bi se v širši oziroma ožji izbor uvrščala rutinsko.

»Ne vem, kako se zadeve lotevajo drugi v žiriji, sam odzivov na izbor letošnjih desetih finalnih romanov za nagrado kresnik nisem hotel ne brati ne slišati, do kresnega večera na Rožniku poskušam živeti v nekakšni informacijski splendid isolation,« je dejal predsednik kresnikove žirije Igor Bratož. Z njenimi člani Igorjem Divjakom, Robertom Kuretom, Tanjo Petrič in Igorjem Žunkovičem so poleg omenjenega Žabotovega med deseterico uvrstili še romane Posuj se s pepelom vaših očetov Laure Buzeti (Litera), Smrt, v temo zavita Samante Hadžić Žavski (LUD Literatura), O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Kenozoik Blaža Kutina (Goga), Toxic Eve Mahkovic (Beletrina), Pričakovanja Anje Mugerli (Cankarjeva založba), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera) in Zakaj ima moj hudič krila Tereze Vuk ­(Beletrina).

Žirija je o deseterici odločila v dveh krogih; v prvem je bilo štirinajst romanov. FOTO: Jože Suhadolnik
Žirija je o deseterici odločila v dveh krogih; v prvem je bilo štirinajst romanov. FOTO: Jože Suhadolnik

Komisija za merjenje odtenkov

Bratož je dodal, da mu bodo opažanja, ki se mu porajajo ob vnovičnem branju deseterice, pomagala pri rangiranju romanov ob odločanju o peterici in da mu bo žal tako rekoč za vsakega, ki se vanjo ne bo uvrstil. Medtem ko smo na spletu že lahko zasledili navijanje za določene romane oziroma ugibanja in napovedi o dobitniku letošnjega kresnika, sam očitnega skupnega favorita trenutno ne vidi, čeprav sta ga posebej pritegnila dva romana, ki ju še ne more razkriti.

»V tej fazi smo blaženi, saj odločamo o boljšem znotraj dobrega – in letošnje leto, mi govori bralska izkušnja, je nadpovprečno –, hkrati nam grozi prekletstvo večnega nezadovoljstva bralskega, uredniškega in ne nazadnje avtorskega plemena. Tega se seveda ne bojim, zavedam se, da varnih odločitev pravzaprav ni, zmeraj je mogoče izbrskati očitke, ki govorijo o tradicionalističnem, feminističnem …. kateremkoli zapiku,« je povedal in poudaril, da so dela sedmih avtoric v deseterici naključje. »Govorile so nam knjige, avtorski svetovi, ne pisateljice in pisatelji. Žirija kresnika je ob tem času pravzaprav posebna komisija za merjenje zelo finih odtenkov.«

Preberite še:

Komentarji: