Tiskane izdaje
Ljubljana – Osrednji slovenski časnik Delo, najbolj brani dnevnik Slovenske novice in tiskarno, tri temelje podjetja Delo, d. d., je Pivovarna Laško prodala idrijski delniški družbi FMR – Financiranje in upravljanje naložb. Za nakup so odšteli 7,3 milijona evrov.
S tem se je končala dolgoletna lastniška agonija časopisne družbe, ki je bila kolateralna žrtev politično-gospodarskih iger v času prve vlade Janeza Janše, ko so Laščani v zameno za Mercator za več kot 90 milijonov evrov kupili Delo in ga dali v »upravljanje« kadrom, naklonjenim takratni vladajoči stranki. Novi lastnik obljublja, da se tovrstna zgodba ne bo ponovila.
V FMR so namreč zagotovili, da bodo dolgoročni lastniki ter da bodo podpirali razvoj časopisne hiše na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju.
»V družbi FMR se zavedamo, da ima Delo posebno vlogo v slovenskem medijskem prostoru, ki ga kreira z vsebinami v svojih edicijah, in je na tem področju predvsem odgovorno svojim bralcem,« so sporočili iz FMR. »Kot lastniki si bomo prizadevali, da bomo z dobrim korporativnim upravljanjem pripomogli k temu, da bo Delo uspešno poslovalo ter tako ustvarjalo dobre temelje za ohranitev in razvoj neodvisnega in raziskovalnega novinarstva v skladu s novinarskim kodeksom in etiko,« so še dejali v upravi družbe, ki jo vodi Andrej Kren. Dodali so, da kot lastniki družbe od uprave Dela pričakujejo dobičkonosno poslovanje, kar je tudi eden izmed pomembnejših razlogov za nakup družbe.
Na nakup so se danes odzvale novinarske organizacije znotraj Delove hiše in tudi Društvo novinarjev. V aktivu in sindikatu novinarjev Dela od novega lastnika pričakujejo, da bo gradil na temeljih, ki jih je v več kot 55-letni zgodovini postavilo Delo, veseli pa so tudi razpleta dolgoletne lastniške negotovosti in novega lastnika pozivajo k odgovornemu in strateškemu upravljanju družbe.
Soglasje imajo
Društvo novinarjev Slovenije pa od novega lastnika, ki ne prihaja iz medijske panoge in se v tem smislu ne razlikuje od dosedanjega pivovarskega lastnika, pričakuje odgovorno lastništvo: »Delo ima kot osrednji slovenski časnik pomen in vlogo, ki močno presega zgolj ekonomski vidik te naložbe.« DNS opozarja, da bi morali novi lastniki razkriti finančno konstrukcijo nakupa in tudi programske okvire.
Iz Pivovarne Laško so sporočili, da bo kupec plačal kupnino v višini 7,3 milijona evrov in da je prodajna pogodba sklenjena pod več odložnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred zaključkom transakcije. Kakšni so odložni pogoji, za zdaj še ni znano, predvideva pa se, da so ti povezani predvsem s pridobivanjem ustreznih soglasij. Vsaj s soglasjem ministrstva za kulturo kupec ne bo imel težav; potrdili so nam, da je pred časom predhodno soglasje družba FMR že dobila.
Pojasnili so še, da bo prodaja sklenjena, ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji. Predvidoma bo končana v prihodnjih mesecih.
Petriča ne bo najti
Uprava Dela je prepričana, da novi lastnik razume specifičnost medijskega trga in je z nakupom izkazal, da je prepoznal potencial družbe, ter ji bo omogočil nadaljnji razvoj. Verjamejo, da bo nadaljeval začrtane smernice iz strateškega načrta družbe ter se usmeril v razvoj digitalnih platform.
V FMR bodo svojo odločitev sicer podrobneje predstavili prihodnji teden na novinarski konferenci v Idriji. Nekdanji prvi mož Kolektorja in predsednik nadzornega sveta FMR Stojan Petrič je za portal Siol.net dejal, da so zadevo izvedli, ker gre za strateško naložbo, in temu primerno se bodo tudi vedli.
Petrič je še povedal, da bodo delovali v smeri, ki za bralca pomeni napredek. Zagotovil je, da ga v kakršnikoli funkciji, povezani z Delom, ne bo mogoče najti. »Ostajam tam, kjer sem, torej nadzornik v družbi FMR,« je še dejal.
FMR naj bo odgovoren in strateški lastnik Dela
V FMR so zagotovili, da bodo dolgoročni lastniki Dela ter da bodo podpirali razvoj hiše na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju.
FMR je največji lastnik idrijskega Kolektorja, predsednik nadzornega sveta FMR pa je dolgoletni predsednik uprave Kolektorja Stojan Petrič, ki zdaj podjetje nadzira. FMR je leta 2013, za lani podatki namreč še niso znani, ustvaril 2,6 milijona evrov prihodkov iz poslovanja ter dober milijon evrov čistega dobička. V tem letu je družba finančne prihodke od deležev v pridruženih družbah prejela od Kolektorja Group, Kolektorja Kautt & Bux, Kolektorja Kolinga in FI - Finančni inženiring, predvsem od dividend in prodaje portfeljskih naložb. FMR prihodke ustvarja tudi z zaračunavanjem najemnin za poslovno-stanovanjske prostore v Idriji. Sredstva družbe so konec leta 2013 znašala 61,8 milijona evrov, kapital pa 55,7 milijona evrov. Sicer pa ima pod svojim lastniškim okriljem še založniško podjetje FMR Media, Dom upokojencev Idrija in Ascom.
Poslovanje z bilančnim dobičkom
Iz FMR so sporočili, da so v vseh 25 letih delovanja poslovali z bilančnim dobičkom, ki se je od leta 2002 do leta 2013 povečal za več kot trikrat: »Družba FMR je v zadnjih 20 letih (1994−2013) dosegala naslednje nadpovprečne letne rasti v poslovanju: rast vseh sredstev za 11 odstotkov, rast celotnega kapitala 10,5 odstotka, rast skupnih prihodkov 15,2 odstotka, rast čistega dobička 33,9 odstotka in rast bilančnega dobička 11,4 odstotka.« V družbi poudarjajo, da so minimalno zadolženi, kar ji omogoča financiranje finančnih in strateških naložb. Strateški načrt, ki je bil sprejet za obdobje od leta 2012 do 2015, predvideva vlaganje prostih denarnih sredstev v naložbe, ki dolgoročno zagotavljajo prihodke in povrnitev vloženega. V FMR v letnem poročilu kot svojo vizijo opredeljujejo, da z vlaganji skrbijo za stabilno rast in razvoj družbe: »Izogibali se bomo naložbam v tvegane projekte, ki ne bodo zagotavljali vsaj povrnitve vloženih sredstev.«
FMR s predhodnim soglasjem
FMR predhodno soglasje kulturnega ministrstva za nakup Dela ima. Po zakonu mora namreč vsakdo, ki hoče pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev posla dobiti soglasje ministrstva. Ministrstvo ugotavlja, ali bi posamezna oseba ali skupina povezanih oseb s pridobitvijo deleža ustvarila prevladujoč položaj na trgu. Poleg tega ugotavlja, ali morda obstajajo nedovoljene navzkrižne lastniške povezave, ki so po zakonu o medijih prepovedane.
Lastnik naj bo odgovoren
Aktiv novinarjev Dela je ob prodaji sporočil: »Pričakujemo, da se bo FMR vedel kot odgovorni lastnik, da bo vlagal v razvoj ter da bo gradil na temeljih, ki jih je v več kot 55-letni zgodovini postavilo Delo.« Sindikat novinarjev Dela odobrava razplet dologoletne lastniške negotovosti, lastnika pa poziva k odgovornemu in strateškemu upravljanju družbe, hkrati pa h konstruktivnemu socialnemu dialogu, ki je v celoti zamrl.
Brane Piano, predsednik sveta delavcev, je dejal, da je prodajo težko komentirati, predvsem ker lastnik ni odgovoril, ali bo od kupca zahteval tudi sorazmerno ohranitev delovnih mest in obsega dejavnosti. »Kupec nam ni znan, njegovih načrtov ne poznamo, saj ne sveta ne sindikatov v prodajnem procesu ni povabil k neke vrste predsocialnemu dialogu. Kakor je bilo že v preteklosti slišati iz krogov vodilnih v družbi Delo, pa se ni mogoče izogniti vtisu, da smo bili prodani kakor vreča krompirja,« je še dejal.
Razkriti finančno konstrukcijo
Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da FMR ni iz medijske panoge in se v tem smislu ne razlikuje od dosedanjega lastnika, kljub temu pa pričakuje odgovorno in strateško lastništvo. »Delo ima kot osrednji slovenski časnik pomen in vlogo, ki močno presega zgolj ekonomski vidik te naložbe. DNS bo zelo pozoren tudi na morebitne politične zlorabe, katerih žrtev je Delo v preteklosti že bilo. Ob tokratni prodaji spet opozarjamo tudi na neustrezen zakonski okvir, ki od potencialnih kupcev medijev ne zahteva transparentnosti,« so sporočili iz DNS.
FMR je po mnenju Sindikata novinarjev Slovenije finančno dovolj močna in stabilna družba, ki je sposobna zagotoviti kapitalsko in likvidnostno upravljanje Dela. »Skoraj desetletje finančnega izčrpavanja in škodljivega obdobja lastniške negotovosti je prizadelo ne samo kadrovski, finančni in razvojni potencial Dela, ampak je osiromašilo celotni medijski prostor,« so poudarili in dodali, da bi usmeritev novega lastnika, če bo pomenila razvojni prelom s kratkoročno usmerjeno politiko kleščenja stroškov kadrov in medijskih vsebin, lahko prinesla spremembe na področju tiskanih medijev tudi za razvoj trga, saj bi spet pridobili močnega in avtonomnega vodilnega igralca.
