Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko ugotavljamo, kaj danes počnejo slovenski tajkuni, ne moremo mimo glavnih akterjev največjega in najdražjega menedžerskega prevzema in poslovnega propada kranjskega Merkurja. Dolgoletni prvak Merkurja in idejni oče prevzema Bine Kordež po splošnem prepričanju sodi prav v vrh tajkunske srenje.
Finančnik, za katerega so kolegi neposredno po menedžerskem odkupu Merkurja leta 2007 izračunali, da se bo povzpel na tretje mesto na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev (a se je na ta seznam za leto 2008 uvrstil zgolj na 68. mesto, nato pa izpadel), je danes – na vrhuncu profesionalnih sposobnosti – do vratu zadolžen, brez možnosti, da poplača ves dolg, brez redne službe (kot pravi sam, je v Sloveniji po vsem tem pač nezaposljiv), z zelo skrčenim krogom prijateljev in s kriminalisti za vratom.
V podjetje vložili 400 milijonov evrov
Ima pa veliko časa za ljubo mu kolesarjenje. Merkurjeva zgodba je že ponarodela: Kordež, ki se je hotel odkrižati težav s prejšnjimi in potencialnimi novimi lastniki in je videl Merkur kot izjemno obetavno naložbo, je izdelal načrt za menedžerski prevzem in k njemu pritegnil vodilne Merkurjeve menedžerje.
Projekt je prepričal tudi nekatere domače in tuje banke in osem ga je z ugodnimi posojili izdatno podprlo. Prevzem so opravili – transparentno in po za delničarje vabljivi ceni – prek za ta namen ustanovljene družbe Merfin v lasti menedžerjev, pomagali pa so tudi nekateri dotedanji lastniki Merkurja. Finančno se je zlasti izpostavila prijateljska kranjska Sava z Janezom Bohoričem na čelu.
Prevzemniki so v Merkur vložili okoli 400 milijonov evrov. Finančna kriza, okoliščine na trgu in naraščajoče nezaupanje so podjetje pahnile v prezadolženost ter izpraznile trgovine. Poslovno čiščenje se je začelo pred dobrim letom dni: Kordež je po sili razmer prepustil pisarno novi ekipi, a je v družbi formalno ostal zaposlen kot svetovalec.
Jeseni je nova uprava razglasila insolventnost, na začetku novembra pa se je začela trnova pot prisilne poravnave. Ki je, kot ena redkih, z velikimi napori in s precejšnjo kooperativnostjo vseh vpletenih (predvsem bank, ki so, po Kordežu, same pomagale zakuhati težave), uspešno prestala glasovanje upniškega odbora. Merkur je dobil priložnost za nov začetek.
Na očeh kriminalistov
Merfina (do pred kratkim ga je vodila prejšnja finančnica in nato nadzornica Merkurja Marta Bertoncelj, na zadnji skupščini pa je mesto prepustila Kordežu) tako rekoč ni več. Kordež je sicer zanj predlagal prisilno poravnavo, češ da bo poplačilo upnikov večje (dvoodstotno), družba HTC Dva v stečaju (bila je vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja in s 182 milijoni evrov njegova največja upnica) pa je zanj zahtevala stečaj.
Družbeniki Merfina, ki so za njegovo dokapitalizacijo najeli posojila pri poslovnih bankah v Sloveniji, največ pri Hypo banki, so ostali praznih rok. Celo zgubili do 500.000 evrov oziroma vse svoje prihranke. Določen del posojil, ki so bila večinoma zavarovana z osebnim premoženjem in poslovnimi deleži, je menedžerjem leta 2009 in 2010 sicer uspelo poplačati, izbrisati hipoteke ter doseči moratorij na odplačilo preostanka dolga, a so te posle pod drobnogled vzeli kriminalisti. Po poročanju Dnevnika policija brska po dveh skoraj identičnih poslih, v katerih sta Merfin in Merkur pod krinko neizvršitve opcijske pogodbe nakazala skupaj več kot 800.000 evrov lichtensteinskemu off-shore podjetju, domnevno kot nagrado Hypovim vodilnim za benevolentno reševanje prezadolženosti Merfinovih družbenikov. Merkurjeva finančnica in zastopnica Merfina Janja Krašovec je menda osumljena dajanja podkupnine.
Bine Kordež (oziroma njegova družba BK Kapital) je v nasprotju s kolegi najel osem milijonov evrov posojila pri Factor banki, a zanj ni zastavil premoženja, ker je bilo posojilo preprosto – previsoko. O tem, koliko dolga mu je že uspelo odplačati in kaj bo s preostankom, noče govoriti. Ena od možnosti, ki jih tudi noče komentirati, je osebni stečaj. Sicer pa je njegovo celotno premoženje, četudi pridobljeno pred menedžerskim prevzemom, blokirano; nekoč ga bo pobrala država ali pa banke. Izgubil je vse, tudi položaj, ime, ugled. Dela na manjših projektih zasebnega sektorja, ki še ceni njegovo znanje. Sicer pa tudi precej publicira. Tam, pravi, kjer si upajo objaviti njegove prispevke.
Kje so zdaj merfinovci?
Merkurjevi posli, natančneje, posli, s katerimi je poskušalo tedanje vodstvo pokrpati luknje v financiranju menedžerskega prevzema (spomnimo, preprodaja trgovskih centrov, trgovanje s HTC Dva, dvomljivo izplačilo dividend in tako dalje), so vzbudili zanimanje policije in kriminalistov že precej pred zlomom družbe. V obsežni preiskovalni akciji (v kateri so opravili 28 hišnih preiskav in pridržali tudi Kordeža ter nekaj njegovih sodelavcev) so že konec decembra lani zasegli obilo dokumentacije in jo predali skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Epiloga še ni.
Aktualna uprava Merkurja, ki je že lani, po ponovljenem (poraznem) revizijskem poročilu zagotovila, da bo vložila tožbo proti prvemu odgovornemu (Kordeža), tega vse do zdaj še ni storila. Čaka na rezultate izredne revizije. Na izplen odškodninskih tožb pa ne računa, ker ne bo kje kaj vzeti.
In kje so zdaj ostali družbeniki Merfina? V Merkurju je v prejšnjem letu prišlo do velike fluktuacije, predvsem na višjih vodstvenih ravneh. Velika večina nekdanjih menedžerjev je zapustila družbo. Drugi človek Merfina in prvi komercialist Merkurja Goran Čelesnik (njegov vložek je bil 1,5 milijona evrov, kredit je poplačan) je odšel že lani spomladi. Zdaj vodi Slovenijales, v svojo novo ekipo pa je pritegnil še nekatere kolege iz Merkurja (Ludvika Sajeta, Mitjo Selana, Slavka Očka).
Milan Jelovčan (z enakim in tudi že poplačanim deležem) je zdaj v vodstvu celjske trgovske družbe Inpos. Bojan Knuplež kot četrti največji družbenik Merfina in prvi Merkurjev sanator je lani tragično preminil. Družbo sta morala že pri zamenjavi vodstva zapustiti tudi Bor Rozman in Janja Krašovec, medtem ko, denimo, Darko Gregorič še vedno vodi Mersteel.
Jutri o drugih akterjih gorenjske naveze, ki so odločilno pomagali pri menedžerskem odkupu Merkurja.
