Polmilijardna dokapitalizacija HSE
Holding slovenske elektrarne (HSE) potrebuje skoraj polmilijardno dokapitalizacijo. Država je včeraj vplačala 300 milijonov evrov, do sredine tega meseca pa bo še 192 milijonov evrov, so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga (SDH). Vlada je sicer prvo tranšo dokapitalizacije odobrila že 17. novembra. Z ministrstva za finance še niso pojasnili, zakaj o tem niso obvestili javnosti prej.
Namen dokapitalizacije v obliki naknadnih vplačil kapitala Republike Slovenije v družbo HSE je premostitev likvidnostnega primanjkljaja Skupine HSE in zagotovitev njenega stabilnega delovanja. Skupina HSE se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizko hidrologijo v letošnjem letu, ustavitve Teša stebrnega udara (začasna onesposobitev) na enem od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb, so sporočili iz SDH.
O tem, da bo HSE verjetno potreboval dokapitalizacijo, smo v Delu poročali prejšnji mesec. Med drugim zaradi enoinpol mesečne zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj. Premogovnik Velenje, ki mu grozi bankrot, namreč ne more zagotavljati načrtovanih količin premoga, kljub uvozu. Tako bo proizvodnja Teša za petino nižja od načrtovane. Ob tem je bila letos proizvodnja hidroelektrarn za 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih dvajsetih letih. Zaradi izpada lastne proizvodnje mora HSE nakupovati nadomestno električno energijo na trgu po močno višjih cenah, kot so bile še lani in po kakršnih jo prodaja.
Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE v letu 2022 približno 460 milijonov evrov negativnega vpliva, ki ga tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, pravijo v HSE: »Poleg tega imajo višje cene električne energije na trgu in predvsem veliko povečanje volatilnosti cen velik vpliv na izredno povišanje potrebnih likvidnostnih sredstev za cenovno ščitenje prodaje lastne proizvodnje in potrebnih nakupov CO2 kuponov, zato je podobno kot v drugih evropskih državah tudi slovenska država septembra domačim proizvajalcem odobrila poroštvo za te namene. Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje bloka 6 TEŠ, ter zaostrenih tržnih razmer, pa je HSE kljub že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov.«
Vlada na tiho odobrila 300 milijonov evrov
Vlada je 17. novembra odobrila dopolnjeni letni načrt upravljanja za letos, ki energetskim družbam zagotavlja do 300 milijonov evrov za finančno stabilnost. Takrat po seji vlade o tem niso poročali. Zakaj ne, smo že v petek vprašali na finančno ministrstvo, a odgovora doslej še nismo prejeli. Po tem, ko smo o dokapitalizaciji spraševali tudi SDH in HSE, so sporočilo o dokapitalizaciji objavili včeraj, ko pa je bilo izvedeno tudi vplačilo. Dopolnitev letnega načrta upravljanja, ki zagotavlja še dodatnih 200 milijonov evrov, pa so vladi v potrditev poslali 30. novembra.
»SDH bo ob upoštevanju bodočih razmer in poslovanja skupine HSE zasledoval cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo,« so še sporočili iz državnega upravljavca premoženja.
Pred odločitvijo o naknadnem vplačilu kapitala je SDH izvedel tudi test zasebnega vlagatelja, iz katerega izhaja, da je vrednost lastniškega kapitala v primeru izvedbe naknadnega vplačila v kapital višja od vrednosti lastniškega kapitala v primeru, če naknadno vplačilo ne bi bilo izvedeno. S tem je tudi izkazana ekonomska upravičenost transakcije in dokazuje, da dokapitalizacija ne predstavlja državne pomoči, so še sporočili iz SDH.
Zagon Teša
Iz HSE so še sporočili, da bodo z dokapitalizacijo lahko tudi v energetski krizi in v času povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobni samostojno in učinkovito upravljati z lastno proizvodnjo električne energije ter s tem tudi v prihodnje zagotavljati konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji. K normalizaciji razmer pa bo vsekakor prispeval tudi včeraj ponovni zagon bloka šest šoštanjske termoelektrarne.
