Banke lani s kar 1,1 milijarde evrov čistega dobička

Bančni sistem je lani več kot podvojil dobiček iz leta 2022, predvsem zaradi izjemne rasti obrestnih prihodkov.
Fotografija: Slovenske banke so lani poslovale z rekordnim dobičkom, ki je pred davki znašal miljardo 137 milijonov evrov. Na to so plačale le slabih 39 milijonov evrov davkov. Foto Banka Slovenije
Odpri galerijo
Slovenske banke so lani poslovale z rekordnim dobičkom, ki je pred davki znašal miljardo 137 milijonov evrov. Na to so plačale le slabih 39 milijonov evrov davkov. Foto Banka Slovenije

Slovenske banke so lani poslovale z rekordnim dobičkom, ki je pred davki znašal milijardo 137 milijonov evrov. Na to so plačale le slabih 39 milijonov evrov davkov in dosegle čisti dobiček milijardo 98 milijonov evrov, izhaja iz mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je objavila Banka Slovenije. Banke so na ta način več kot podvojile dobiček iz leta 2022.

Ugodni poslovni rezultati so predvsem posledica velikega zvišanja obrestnih prihodkov, in sicer z 884 milijonov na milijardo 834 milijonov evrov. Čisti obrestni prihodki so tako znašali kar milijardo 442 milijonov evrov. Banke so ob tem za slabo desetino povečale svoje operativne stroške. 

Donosnost kapitala pred obdavčitvijo (ROE) je lani na ravni bančnega sistema znašala kar 20,64 odstotka, kar je bistveno, približno dvakrat več kot v prejšnjih šestih letih, ko se je gibala med devetimi in dvanajstimi odstotki. Skoraj dvakrat višja kot v preteklih letih pa je bila lani tudi obrestna marža, ki se je zvišala na rekordnih 2,95 odstotka.

Slovenske banke so lani v precejšnji meri ponujale dražja posojila od evrskega območja, depozite pa so obrestovale slabše. Recimo, za stanovanjsko posojilo je bilo pri nas konec lanskega leta treba odšteti 5,8-, v povprečju evrskega območja pa 4,9-odstotno obrestno mero. Potrošniška posojila so bila pri nas nekaj cenejša (6,7 odstotka) kot v povprečju evrodežele, (7,5 odstotka). Na drugi strani pa so naše banke konec decembra lani za nove dolgoročne vloge gospodinjstev ponujale v povprečju 2,47 odstotno obrestno mero, kar je bilo precej manj od povprečje evrskega območja (3,10 odstotka).

Skupna bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je lani povečala za približno 2,5 milijarde evrov (pet odstotkov), na dobrih 53 milijard evrov. S tem je za dobro milijardo evrov presegla doslej rekordno številko s konca leta 2009. Banke so ob koncu lanskega leta hranile za dobrih 26,5 milijarde evrov depozitov prebivalstva. 

Neto oslabitve in rezervacije so bil v prejšnjih dveh letih dokaj nizke: v 2022 so znašale nekaj čez 14, lani pa dobrih 10 milijonov evrov.

 

Preberite še:

Komentarji: