Delovna skupina predlaga nacionalnega prevoznika po modelu javno-zasebnega partnerstva
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek bo predlagala vladi, naj ministrstvu podeli mandat za iskanje rešitev za ustanovitev novega letalskega prevoznika: »To še ni odločitev, da Slovenija ustanavlja letalskega prevoznika, do tja potrebujemo še nekaj časa.« Kot najbolj realna možnost se kaže ustanovitev prevoznika po modelu javno-zasebnega partnerstva, je dodala.
Posebna delovna skupina, v kateri so bili predstavniki več ministrstev, je predlagala ministrstvu za infrastrukturo, naj začne s postopki za zagotavljanje pravnih in ekonomskih pogojev, vključujoč tudi vidik državne pomoči in drugih pogojev za ustanovitev oziroma soustanovitev letalskega prevoznika po modelu javno-zasebnega partnerstva, je dejala Tanja Šarabon iz delovne skupine: »Delovna skupina za preučitev zmožnosti za povečanje letalske povezljivosti je ugotovila, da trenutna stopnja letalske povezljivosti škoduje slovenskemu gospodarstvu in državi. Javni razpis za dodelitev subvencij ni prinesel pričakovanih rezultatov. Kot najbolj smiselno rešitev delovna skupina ocenjuje možnost ustanovitve oziroma soustanovitve letalskega prevoznika z modelom javno-zasebnega partnerstva.«
Po njenih besedah bi s tem projektom uspeli le, če bi uspeli privabiti zasebnega strateškega partnerja. Javnofinančna tveganja je ne skrbijo: »Govorimo o nekaj deset milijonih evrov in javnofinančno je naša država to sposobna speljati. A pot do tja je zahtevna.«
Ekonomist Damijan predlaga javno-zasebno partnerstvo
Ustanovitev novega prevoznika je pod določenimi predpostavkami, denimo optimalnega voznega reda, optimalnega tipa letal in komercialne uspešnosti pri prodaji vozovnic, ekonomsko upravičena. Pri tem pa bi bil Slovenijo najbolj primeren in najbolj ugoden model javno-zasebnega partnerstva, je dejal ekonomist Jože P. Damijan, solastnik Grant Thornton Advisory, kjer so pripravili analizo o ekonomskih učinkih novega prevoznika.
V analizi so upoštevali, da bi nova letalska družba letela na enajst destinacij 60-krat tedensko z manjšimi letali, denimo CRJ 900. Pod nekaterimi drugimi predpostavkami, glede tipa letal, števila destinacij, stroška goriva, uspešnosti družbe pri trženju vozovnic in tako dalje lahko družba postane prej ali kasneje profitabilna.
Avtorji študije so ocenili, da je zaradi slabe letalske povezljivosti in propada Adrie Airways v Slovenijo pripotovali 1,5 milijona potnikov v zadnjih štirih letih. Celotni makroekonomski učinki tega izpada so na letni ravni ocenjeni na okoli 260 milijonov evrov, še dodatnih 170 milijonov evrov naj bi bilo negativnega učinka na slovenski turizem. V obdobju analize skupni učinek nanese okoli 1,8 milijarde evrov.
Na dnu po letalski povezljivosti
Slovenija zaostaja pri obnovi letalskega prometa po pandemiji, pa je povedal Matej Eljon, direktor družb Melkom in Fabce, ki je predstavil analizo podatkov o letalski povezljivosti Slovenije: »Letalska povzeljivost v Sloveniji je izjemno slaba. Slabša je samo v Belorusiji, ki je pod strogimi sankciji. Obnova v Sloveniji je daleč najslabša med vsemi evropskimi državami. Trenutni ukrepi niso zadostni in je treba nekaj narediti.« Po njegovi oceni ima ljubljansko letališče potencial za 1,6 milijona potnikov.
Stopnja okrevanja letališč do pet milijonov potnikov je po pandemiji v Evropi 89-odstotna, medtem ko v Sloveniji 43-odstotna. Primerjali so še ponudbo sedežev na letalih na ljubljanskem letališču in število potnikov: »Tako kot je rasla ponudba, je raslo število potnikov v zadnjem času. Letala so bila zelo polna, a je trg še bistveno podhranjen, potencialno število potnikov pa podpira več povezav,« je dejal Eljon in dodal, da se je število tedenskih frekvenc letos glede na leto 2018, ko je letela tudi Adria Airways, bistveno zmanjšala: »Obnovila se je le linija v Beograd, blizu je Frankfurt, ostalih letov pa je bistveno manj ali pa se linija ni obnovila. Nova destinacija pa je Dubaj.« V naslednjih osmih tednih je tako pričakovati približno isto število letov kot lani, je še dodal.
