Tiskane izdaje
Ljubljana – »Država ne more regulirati cen na trgu nepremičnin, to je stvar povpraševanja in ponudbe, z zakonodajo lahko le zagotavlja boljše razmere za učinkovito delovanje trga,« pravijo na Geodetski upravi, kjer ugotavljajo, da je težava trga razmerje med ceno in dohodki kupcev.
V uradu za množično vrednotenje nepremičnin na Geodetski upravi (Gurs) v analizi cen stanovanj v Sloveniji ugotavljajo, da gre za večplastno vprašanje. Izpostavljajo visoke cene gradbenih materialov in stroške gradnje, ki so v nasprotju z dohodki zaposlenih primerljivi z bogatejšimi evropskimi državami. Dodajajo, da so na nekaterih območjih cene za zemljišča in komunalno opremljenost skupaj s stroškom za gradnjo višje, kot je realna tržna vrednost dokončanih nepremičnin. K temu je treba prišteti še slabo ponudbo denarja na trgu in zato visoke cene zadolževanja, prakso pri prostorskem načrtovanju in pomanjkanje zazidljivih zemljišč, kjer je povpraševanje.
Največ zaloge je v Ljubljani
Razmere na trgu so zapletene, zato tudi iskanje rešitev zahteva razmišljanje v širšem kontekstu, so prepričani v uradu. »S preprostimi pobudami in ukrepi, kot so sprostitev stanovanj na trgu, do katerih imajo slovenske banke terjatve, prenos novozgrajenih stanovanj na poseben sklad, ki jih bo nato ponudil najemniškemu trgu, povečevanje gradnje stanovanj, zagotavljanje subvencije tistim, ki si ne morejo privoščiti nakupa stanovanja, žal ne bodo sistemsko in strukturno reševali problematike cen in dostopnosti stanovanj prebivalcem. Kar lahko naredijo država in občine, da bi cene nepremičnin približali kupni moči prebivalcev, je, da z različnimi ukrepi zagotovijo ugodnejše razmere,« povzemajo geodeti. Za to pa je treba opraviti analizo trga.
V uradu za vrednotenje nepremičnin na podlagi dostopnih podatkov ocenjujejo, da je v ponudbi na slovenskem trgu od 4000 do 5000 dokončanih stanovanj v večstanovanjskih novogradnjah. V projektih, ki so jih evidentirali, je največ zaloge v Ljubljani – neprodanih je skoraj 750 enot od skupaj 2200 zgrajenih. Povprečna preračunana ponudbena cena za kvadratni meter je malo več kot 3700 evrov za kvadratni meter. V Kopru je od 380 zgrajenih stanovanj kupcem na voljo še kar 83 odstotkov vseh, povprečna cena pa dosega skoraj 2600 evrov za kvadratni meter, več kot polovica (119) zgrajenih enot je ostala tudi investitorjem v Kranju, kjer je cena v primerjavi s Koprom 300 evrov nižja. V Mariboru so od 435 evidentiranih stanovanjskih enot uspešno podali dve tretjini izmed njih, ponudbena cena za nove kupce je po Gursovih preračunih 2150 evrov za površinski meter.
Realnejše cene v vzhodni Sloveniji
Cene za rabljena stanovanja v Kopru in Ljubljani so podobne, novogradnje pa so na Obali bistveno ugodnejše, blizu realiziranim cenam enot iz druge roke, in primerljive s Kranjem in Koprom. Na uradu iščejo vzrok v količini enot na trgu. Obratno je v Mariboru in Celju, kjer investitorji želijo prodati novogradnje za precej več denarja, kot za svoja iztržijo lastniki rabljenih stanovanj. »V primerjavi z dohodki in kupno močjo prebivalstva ugotovimo, da so cene rabljenih stanovanj previsoke v Ljubljani, Kopru, Novem mestu in verjetno tudi v Kranju. V Celju, Mariboru in Murski Soboti pa so mnogo bližje ceni nakupa zazidljivega zemljišča, stroškom gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, stroškom financiranja, projektiranja in primerni donosnosti investicije. To pa še ne pomeni, da so cene na teh območjih primerne in dostopne prebivalstvu,« navajajo v uradu.
Na Gursu zagovarjajo stališče, da je treba razpoložljive stanovanjske nepremičnine kar najbolje izrabiti. Lastnike je treba motivirati, da z njimi dobro gospodarijo. V analizi ugotavljajo, da je v Sloveniji od 320.000 stanovanj v večstanovanjskih zgradbah približno 75.000 praznih – v njih nima nihče prijavljenega stalnega ali začasnega bivališča, lahko se na primer oddaja na črno, se uporablja občasno.
V mestih, ki so jih vzeli pod drobnogled, je več kot četrtina enot nezasedenih v Ljubljani, Kopru in Mariboru, medtem ko so podatki za hiše v analiziranih mestih nekoliko boljši – največ (27 odstotkov) je nezasedenih v Kopru, Celju (23) in Ljubljani (20) –, medtem ko je povprečje na državni ravni podobno kot za stanovanja. Kjer so cene stanovanj najvišje, torej je največje povpraševanje, je tudi največja količina praznih enot, ugotavljajo v uradu za množično vrednotenje.
