Potrebujemo pametna omrežja

Ljubljana – »Pri uvedbi pametnih omrežij Slovenija še ni zamudila vlaka, čeprav ta že speljuje,« pravi Gregor Omahen z Elektroinštituta Milan Vidmar. Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko pa je dodal, da bi morali že začeti demonstracijske projekte, sicer bomo kupovali tuje rešitve.

Pametna omrežja so nadgradnja klasičnih električnih omrežij, potrebna zaradi več dejavnikov. »Poraba elektrike raste za 2,6 odstotka na leto, poleg tega se je že v letih 2007 in 2008 začelo množično priključevanje razpršenih virov energije, zlasti sončnih elektrarn,« je povedal Ivan Šmon iz SODO.

Za podporo vseh teh virov bi morali zgraditi nova omrežja in nove elektrarne ali pa uvesti pametna omrežja, s katerimi se da do določene mere prilagajati tudi porabo elektrike, ne zgolj proizvodnje kot v sedanjem klasičnem sistemu. Pametna omrežja bi do leta 2030 prinesla pol milijarde evrov prihranka. Igor Papič pa je opozoril, da »brez pametnih omrežij ni učinkovite rabe energije in ne obnovljivih virov energije«.

»V Sloveniji ni podjetja ali organizacije, ki bi bilo sposobno pokrivati koncept pametnih omrežij v celoti, zato je nujno sodelovanje,« je dejal Omahen, vendar dodal, da so »slovenska podjetja že zdaj sposobna vpeljave pametnih omrežij«. Opozoril je, da so smo se v Sloveniji začeli s pametnimi omrežji teoretično ukvarjati prej kot Avstrijci, vendar so nas sosedje pri demonstracijskih projektih že prehiteli. Čeprav ima slovenska platforma za pametna omrežja 40 članov, ki zaposlujejo 30.000 ljudi, izvozijo 70 odstotkov proizvodnje in imajo tri milijarde evrov prihodkov na leto.

Srce pametnih omrežij so pametni števci. Šmon je povedal, da moramo napredne merilne sisteme uvesti že zaradi evropske direktive. »Pripravljena sta analiza in program, povratne informacije z ministrstva za gospodarstvo pa še ni,« je dodal Šmon. V petih letih bi za ta projekt potrebovali 172 milijonov evrov, uvedba pametnih števcev v gospodinjstvih pa bi trajala od leta 2014 do 2019.

»Pametna omrežja se bodo zgodila, to je dejstvo, vprašanje je le, kakšno vlogo bo pri tem imela slovenska industrija,« se še sprašuje Papič. Da mora država hitro podpreti demonstracijske projekte pametnih omrežij, je argumentiral s tem, da imajo tuje multinacionalke tudi doma poligone, in ko bodo to končale, bodo prišle k nam. Neuradno že trkajo na vrata nekaterih slovenskih mest. »Če uporabnike energije obremenimo z dodatnimi stroški, mora ta denar ostati v slovenski industriji, ne nemški, avstrijski ali kitajski, kot se to dogaja z nekaterimi obnovljivimi viri,« pravi Papič.