Neuradno: za NLB 400 milijonov evrov

Ljubljana – Nova Ljubljanska banka (NLB) bo konec leta dokapitalizirana s 400 milijoni evrov, kapital pa bodo predvidoma prispevale zasebne ustanove, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), IFC in verjetno tudi belgijska solastnica, bruseljska KBC. Dokončna odločitev o tem bo menda sprejeta v kratkem. Če omenjene institucije ne bi zbrale celotne omenjene vsote, bi dodatni kapital za NLB zbrali z javno ponudbo delnic NLB na kateri od srednjeevropskih borz, interes zanje menda obstaja, smo izvedeli neuradno. Ni pa znano, po kakšni ceni.

Drugo letošnjo dokapitalizacijo NLB naj bi tako izvedli brez davkoplačevalskega denarja, medtem ko je prvi prispevek države znašal 244 milijonov evrov. Danes se je sicer sestal tudi nadzorni svet NLB pod vodstvom Marka Simonetija in potrdil sklic 18. redne skupščine delničarjev NLB, ki je načrtovana za 27. oktober.

Na njej bodo sprejete spremembe statuta, ki bodo omogočile dokapitalizacijo, in sicer s povečanjem števila delnic in osnovnega kapitala banke. Banka Slovenije je z odredbo od NLB zahtevala, da do konca leta 2011 izboljša kapitalsko ustreznost, ciljne količnike kapitalske ustreznosti pa doseže s povečanjem osnovnega kapitala, torej z dokapitalizacijo. Pričakovati je, da bi načrtovano povečanje kapitala za 400 milijonov evrov, predvidoma po ceni 116 evrov za delnico, zadoščalo za doseganje ustrezne ravni kapitala tier 1.

Nadzorniki so sicer sprejeli tudi načrt restrukturiranja NLB, ki ga je zahtevala evropska komisija v postopku ugotavljanja državne pomoči v zvezi z dokapitalizacijo, izvedeno marca letos. Iz NLB so sporočili, da »načrt restrukturiranja temelji na obstoječi strategiji NLB«.

Gaspari oster do NLB

Kot je mogoče sklepati tudi iz ostre kritike, ki jo je na račun izjemne pasivnosti NLB pri odobravanju kreditov gospodarstvu naslovil minister Mitja Gaspari, država kot glavna solastnica NLB povečuje pritisk na upravo NLB pod vodstvom Boža Jašoviča, tudi kar zadeva zmanjševanje stroškov, prodajo nestrateških naložb itd. Gaspari je od NLB zahteval tudi poročanje o dobičku konec leta, medtem ko naj bi v vodstvu NLB po naših virih konec leta načrtovali od 70 do 80 milijonov evrov izgube.

Na NLB smo naslovili prošnjo za komentiranje zahtev ministra Mitje Gasparija, da se »mora spremeniti poslovni načrt NLB, ki bo zahteval poročanje o prvih dobičkih že konec letošnjega leta«, in da morajo banke v državni lasti (na čelu z NLB) takoj ustanoviti oddelke za prestrukturiranje slabe aktive in o tem poročati nadzornemu svetu. Odgovora nismo prejeli.