Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav nekateri razlagajo, koliko boljše so zdaj plačilne razmere v Sloveniji, ker je domnevno že propadla večina tistih, ki so to zaslužili, podatki tega ne potrjujejo. Po podatkih Ajpesa je imelo julija več kot pet dni neporavnane dospele obveznosti 6361 pravnih oseb s povprečnim dnevnim dolgom 451 milijonov evrov ali povprečno skoraj 71.000 evrov na dolžnika, kar je največ letos.
Kljub propadanju gradbenikov je imelo julija neporavnane dospele obveznosti še vedno 1476 gradbenih pravnih oseb s skupaj 155 milijoni evrov dnevnih plačilnih zamud, kar je še vedno več kot tretjina vseh julijskih vsakodnevnih plačilnih zamud v Sloveniji. Delež zamudnikov plačila je na primer v predelovalnih dejavnostih devet odstotkov zneska, delež trgovine v skupnem znesku vsak dan zamujenih plačil je bil julija 13-odstoten, delež strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti pa skoraj 16-odstoten. V tej dejavnosti pravna oseba, ki zamuja s plačili, v povprečju vsak dan zamudi s plačilom 104.513 evrov.
Med regijami je bilo največ zamud pri plačevanju v Osrednjeslovenski ter Podravski, najmanj pa v Zasavju in Posavju ter na Goriškem. Zaradi lastnih težav ali težav, ki so posledica propada njihovih delodajalcev ali naročnikov, je julija več kot pet dni s plačili zamujalo tudi 8880 samostojnih podjetnikov in drugih posameznikov, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Povprečni znesek dnevnih zamud plačil je pri podjetnikih znašal 117 milijonov evrov. Skoraj tretjina tega zneska so bile plačilne zamude podjetnikov, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, med večjimi zamudniki pa so tudi podjetniki, ki se ukvarjajo s trgovino, prometom, gostinstvom in predelovalnimi dejavnostmi.
Po podatkih Ajpesa za julij je več kot eno leto s plačili zamujalo 2007 pravnih oseb ali osem odstotkov več kot junija ter 33 odstotkov več kot decembra lani. Razen teh je več kot 365 dni s plačili zamujalo 3363 samostojnih podjetnikov ali 15 odstotkov več kot junija oziroma 49 odstotkov več kot decembra lani. Po logiki za tiste, ki svojih računov ne plačajo več kot eno leto, ker za to nimajo denarja, najbrž ni rešitve, kot jih ni bilo za številna podjetja, za katera so bili začeti stečajni postopki in so bila po koncu postopkov tudi izbrisana iz registra.
V prvih sedmih mesecih letos je bilo tako začetih 408 stečajev poslovnih subjektov, od tega 341 gospodarskih družb in zadrug ter 63 samostojnih podjetnikov. Iz registra pa je bilo v tem času izbrisanih 222 poslovnih subjektov, med njimi 160 gospodarskih družb ter 59 samostojnih podjetnikov. V istem času je bilo začetih 32 prisilnih poravnav gospodarskih družb in hkrati 64 postopkov prostovoljne in prisilne likvidacije.
Tudi v preteklih dneh pa smo lahko slišali, da se bo na primer stečaj Preventa vlekel vsaj pet let, približno enako se bo predvidoma vlekel stečaj SCT, morda še dlje bo trajal stečaj Vegrada zaradi številnih kazenskih postopkov proti upravi. To pa niso edini stečajni postopki, ki bodo dolgo trajali. Spomnimo, da se na primer stečaj podjetij nekdanjega Tama vleče od leta 1996, prisilna likvidacija nekdanjega sozda Iskra od leta 2001, stečaj Livarne Štore in koprskega Slavnika od leta 1993, mariborske Hidromontaže od leta 1999, Jutranjke od leta 2005, podjetja Univerzale Domžale pa od leta 2002.
Poslovni subjekti z dospelimi neporavnanimi obveznostmi
