Tiskane izdaje
Malo je Slovencev, ki jim pri nakupovanju denarnice ni treba paziti, da bo imela dovolj predalčkov za vse kartice, ki jih vedno potrebujemo pri sebi. Največ prostora gotovo zasedejo kartice zvestobe – nekateri pridno nabirajo točke celo v lekarni – nekateri pa verjetno pretiravajo tudi s plačilnimi.
Preverili smo, komu in kdaj pridejo prav in koliko nas stanejo. Klasično debetno kartico (ponavadi je znamke maestro) ima vsakdo, ki je na banki odprl račun – razen, če je uslužbenca uspel prepričati, da bi vendarle raje ohranil knjižico, za kar pa mora ponavadi posebej plačati.
S to kartico dvigujemo gotovino na bankomatih, plačujemo na različnih prodajnih mestih, pri čemer se plačana vsota takoj odšteje z računa, uporabljamo jo lahko tudi za vstop v svojo spletno banko, z njo pa nimamo stroškov. Razen (odvisno od banke) pri dvigovanju gotovine na bankomatih drugih bank ter v tujini in če bi jo na primer izgubili. V tem primeru bi morali plačati nadomestilo za preklic, za izdajo nove. Enako velja tudi, če bi pozabili kodo PIN. Glede na dohodke banka namesto klasične kartice lahko ponudi zlato, platinasto in še kakšno kartico – zanjo lahko tudi zaprosimo.
Drugače je pri tako imenovanih karticah z odloženim plačilom, kamor sicer uvrščamo tudi Mercatorjevo plačilno Piko – najpogosteje jih poznamo pod znamkami MasterCard, Visa, Diners, American Experss. Zanje moramo na banki zaprositi in vsako leto plačati članarino zanjo. Namenjene so plačevanju na prodajnih mestih, njihova prednost, za druge pa slabost pa je, da vse opravljene nakupe poravnavamo samo enkrat na mesec. Izberemo lahko 8., 18. ali 28. v mesecu, za to pa ne plačamo obresti. S plačilom članarine so imetniki teh kartic minimalno nezgodno zavarovani, Diners in American Express pa sta edini kartici, ki omogočata brezobrestno nakupovanje na obroke.
Brez kartice z odloženim plačilom si življenja ne predstavljajo tisti, ki veliko potujejo, saj je rezervacija hotelov, letalskih vozovnic in tudi drugih produktov, ki jih kupujemo na tujih spletnih straneh, ponavadi možna le s takšnim načinom plačila. Z njo, enako kot z maestrom, lahko plačujemo tako na domačih kot tujih prodajnih mestih, ni je pa smotrno uporabljati za dviganje gotovine, saj so provizije za to visoke.
Če ugotovimo, da te kartice ne potrebujemo več, ali da je strošek zanjo previsok, jo lahko na banki odpovemo. Pri nekaterih moramo to storiti mesec ali dva pred potekom leta, ko je spet treba plačati članarino za naslednje leto, sicer odpoved ni možna, stroška odpovedi pa ni. Druge omogočajo tudi vrnitev kartice med letom, pri čemer lahko celo povrnejo soraznermi del plačane članarine, lahko pa se zgodi, da bomo odpoved kartice v vsakem primeru plačali. Pri nekaterih bankah nekaj evrov, lahko pa celo blizu 20 evrov.
Tretja oblika kartic je t. i. revolving oziroma kreditna kartica. Imetniki lahko z njo plačano blago banki vračajo v obrokih, in sicer tako, da vsak mesec poravnajo v naprej dogovorjeni odstotek porabe. Ne glede na vrsto kartice pa je pomembno, da z njo ravnamo odgovorno, da ne hranimo kode PIN na papirju, da skrbno dvigujemo denar na bankomatih, da jo imamo na prodajnih mestih pri plačevanju vedno na očeh.
