Tiskane izdaje
»V Sloveniji imamo sklad za zaposlovanje invalidov, ki delodajalcem dodeljuje subvencije za prilagoditev delovnega mesta invalidom. Sklad hoče s subvencijo podjetjem stroškovno olajšati zaposlovanje invalidov, hkrati pa tej skupini državljanov omogočiti boljše integriranje v družbo. A birokratski postopek za pridobitev subvencije stane podjetja več kot sama denarna pomoč. Zato delodajalci te možnosti sploh ne izkoriščajo,« primer administrativnih bremen opiše Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog.
Stroški so veliki
Administrativnih bremen, torej neupravičenega oviranja poslovanja, ki so posledica neustreznih predpisov ali njihovega izvajanja v praksi, je še veliko več. Ministrstvo za javno upravo (MJU) ocenjuje, da gospodarstvo in državna uprava za njihovo premagovanje porabita približno 1,5 milijarde evrov na leto, ti stroški pa se v nasprotju z zavezami ne zmanjšujejo. V to tudi niso vštete izgube, ki so posledica manjšega vlaganja tujih investitorjev v Slovenijo, in manjši obseg poslovanja domačih podjetij.
Na administrativne ovire opozarja tudi Svetovna banka. V publikaciji Doing Business analizira lahkotnost pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki je dober kazalnik učinkovitosti državne administracije. Za njegovo pridobitev potrebuje podjetje v Sloveniji 199 dni, cena pa znaša 65 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda na prebivalca. To Slovenijo uvršča na nezavidljivo 81. mesto med 182 državami. V Nemčiji, ki je v tem merilu uvrščena na 15. mesto, lahko podjetje gradbeno dovoljenje pridobi v 97 dneh, stane pa tretjino manj.
Na repu lestvice
Skrb vzbujajo tudi rezultati raziskave Svetovnega letopisa konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) v Lozani. Po učinkovitosti administracije smo se uvrstili na 53. mesto izmed 59 analiziranih držav, za Jordanijo, Kolumbijo in Romunijo. Slabi smo pri upravljanju javnih financ (55. mesto), pravnih in regulativnih določilih (52. mesto), prilagodljivosti politik (56. mesto), implementaciji odločitev vlade (56. mesto), transparentnosti vladnih politik (51. mesto), učinkovitosti birokracije (51. mesto) in učinkovitosti zakonodaje za zagotavljanje konkurenčnosti (54. mesto).
Ocene Slovenije predstavljajo realno stanje, je prepričana Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS. Slabi predpisi onemogočajo investicije, čeprav imajo podjetja zanje denar.
Nazoren je primer pripravljanja zakona o prostorskem umeščanju velikih objektov v prostor. Ker se okoljski in prostorski del ministrstva za okolje in prostor (MOP) nista mogla zediniti o besedilu, je bil zakon sprejet z veliko zamudo. Večina podzakonskih aktov še vedno ni sprejetih, določil v zakonu pa se ne izvaja. Poseben primer je uredba o poplavni varnosti, ki določa, da mora država poskrbeti za poplavno varnost rek. A pristojne službe v nasprotju z določili uredbe kar zasebnim investitorjem nalagajo skrb za saniranje rečnih bregov. »Imamo konkretna primera malega in velikega podjetja: malo je zaradi neizpolnjevanja zavez države o zagotavljanju poplavne varnosti izgubilo strateškega partnerja. Veliko pa jih je bilo primorano na lastne stroške poskrbeti za sanacijo rečnega brega, da je pospešilo postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja,« pove Alenka Avberšek.
»Celotno področje varovanja okolja in urejanja prostora, od pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj do umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj je en velik kaos,« priznava Renata Zatler, vodja sektorja za boljše predpise in upravne procese na ministrstvu za javno upravo. Meni, da bi bilo treba postopno zamenjati vseh 700 predpisov, ki urejajo to področje.
Nesmiselni zakoni
Podjetja poleg slabega izvajanja predpisov ovirajo tudi nesmiselna besedila zakonov. Nov zakon o varnosti in zdravju pri delu v enem izmed členov predvideva, da je delodajalec finančno in vsebinsko poleg varnosti pri delu dolžan poskrbeti tudi za promocijo zdravja. Tako se odgovornost prenese z države na gospodarstvo, meni Tatjana Čerin: »Kličejo nas prestrašeni podjetniki, saj ne vedo, kaj zakon od njih zahteva – vstopnico za fitnes ali vključitev zaposlenih v protialkoholno gibanje. Sankcije za nespoštovanje zakona so velike.«
Zaradi pritožb delodajalcev je GZS o nesmiselnosti določila uspelo prepričati Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki bo pripravljal podzakonski akt s tega področja. A podobnih primerov je še veliko, opozarja Tatjana Čerin.
Neizkoriščene subvencije
Tudi razpisi za pridobitev subvencij Evropske unije so preveč zbirokratizirani, glavni cilji porabe sredstev pa se ne zasledujejo, poudarja Alenka Avberšek. Koristi od subvencij so zato manjše, kot bi lahko bile. To se kaže v več na novo zgrajenih objektih, ki se ne uporabljajo in so nefunkcionalno razpršeni po Sloveniji. Kot primer navaja poslovne in obrtne cone: cene zemljišč v njih so precej višje kot drugod po Evropi, zasedenost pa je majhna.
Da občine poslovne cone jemljejo kot tržni projekt, in ne za spodbujanje podjetništva, se strinja tudi Irma Pavlinič Krebs, nekdanja ministrica za javno upravo v Pahorjevi vladi. »Ker smo jih zgradili z evropskim denarjem, bi morale biti cene zemljišč precej nižje, namesto da si občine z visokimi cenami polnijo svoje proračune.«
