Polona Malovrh, Trbovlje; M. C., Slovenj Gradec
Trbovlje – Zasavje in njegovi prebivalci bodo prihodnji dve leti zdravstveno-okoljski raziskovalni poligon. Po študijah vpliva onesnaženega okolja na zdravje Zasavcev, ki so jih opravili predvsem lokalni zdravstveni delavci, je regija končno dočakala sistematični pristop na državni ravni. V Zasavju je dvainpolkrat več otrok obolelih na dihalih kot drugod.
Študija celostnega združevanja zdravstvenih in okoljskih podatkov bo model pri oblikovanju in izvajanju državnih medsektorskih politik s področja okolja in zdravja, končana pa bo predvidoma oktobra prihodnje leto. Drugi projekt je državni biomonitoring pri uradu za kemikalije. V Zasavju ga bodo izvajali do konca leta 2014, na nacionalni ravni pa bo projekt po sedmih letih izvajanja, do leta 2015, pokril vso državo. Lani so končali poskusno obdobje biomonitoringa kemikalij v ljudeh v Osrednjeslovenski regiji, v jugovzhodni Sloveniji in na Notranjskem.
V Trbovljah, kjer imata sedež dva največja onesnaževalca in domnevna krivca za nadpovprečno zbolevnost in zgodnjo umrljivost Zasavcev, Termoelektrarna (TET) in Lafarge Cement (LC), poudarjajo dolgoročni pomen obeh raziskav.
Študijo celostnega sklapljanja zdravstvenih in okoljskih podatkov bo izvajala medicinska fakulteta. Po navedbah zdravnice Jerneje Farkaš-Lainščak zamisel o povezovanju zdravstvenih in okoljskih podatkov za podporo medsektorskim politikam v svetu ni nova. Čeprav je takšne študije Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočila že pred več kot desetletjem, se jih pri nas doslej še nismo lotili: »Poskušali bomo pridobiti oceno povezanosti med boleznimi dihal pri zasavskih otrocih in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka na populacijski ravni.«
V projektu sodeluje tudi zdravnica Vesna Zadnik z onkološkega inštituta, ki jo zasavska javnost pozna iz odmevnih raziskav o razširjenosti rakavih obolenj. Za Delo je povedala, da je raziskava nadaljevanje projekta Zdravje za Zasavje. V njem so ugotovili, da imajo Zasavci šest odstotkov večje možnosti, da zbolijo za rakom, da je v Zasavju dvainpolkrat več otrok, obolelih na dihalih, in da Zasavci po 65. letu nadpovprečno umirajo. Ti podatki narekujejo povezave med okoljskimi dejavniki in zdravjem prebivalcev.
Okoljski podatki bodo vključevali onesnaževanje iz velikih naprav in iz individualnih kurišč ter prometa, zdravstveni podatki pa obolevnost prebivalcev na dihalih v obdobju 1996–2011, pridobili pa so jih iz ambulant vseh treh zasavskih zdravstvenih domov.
Zasavke zadržane
Državni monitoring bo zajel zasavske prvorodke, ki bodo svoje otroke dojile. Raziskava materinega mleka, krvi in urina bo pokazala vsebnost težkih kovin in kancerogenih organskih onesnažil v telesnih tekočinah, med drugim dioksinov in furanov. Med največjimi prenašalkami zadnjih so cementarne, dioksini pa se iz materinega telesa izločajo prav pri dojenju.
Po besedah vodje zasavske območne izpostave Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana Leonide Kralj pričakujejo težave pri naboru kandidatov – petdeset mladih mamic in očetov, ki bodo ustrezali precej ostrim izključitvenim pogojem (kronična presnovna bolezen, kadilci, redni uživalci tablet ali alkohola, izpostavljeni kemikalijam na delovnem mestu).
Zasavke so precej zadržane, ugotavlja Kraljeva: »Tiste, ki bodo pripravljene oddati svoje vzorce, bodo koristile vsem prihodnjim generacijam.« Nasprotno so se ginekologi zasavskih zdravstvenih domov in porodno-ginekološki oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje zelo dobro odzvali in že vzpostavili zdravstveno mrežo biomonitoringa. Njegovo bistvo je v tem, da država tudi Zasavje vključi v statistično obdelavo, saj bo le na strokovnih podlagah mogoče zaključiti o tistem, »kar tolikokrat brez dokazov ponavljamo«, to je, ali je Zasavje res nadpovprečno onesnaženo ali smo »nekje v uravnilovki«, pravi Kraljeva. Zasavske občine si tako obsežne in zahtevne raziskave same ne bi mogle privoščiti: obdelava enega samega vzorca materinega mleka stane 2500 evrov.
Zelenjava je užitna
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je za občino Trbovlje končal štirimesečno raziskavo solate in krompirja pri vrtičkarjih s treh območij: urbanega, podeželskega in potencialno onesnaženih predelov najbližje LC in TET. To je prva raziskava te vrste po desetih letih. Občino je stala okrog 5000 evrov, Kraljeva pa je, čeprav priznava, da gre za majhen vzorec, pozitivno presenečena nad rezultatom: »V Trbovljah lahko mirno uživajo pridelano zelenjavo, saj ne predstavlja posebnega tveganja za zdravje.«
Na enajstih lokacijah so odvzeli 21 vzorcev. Nadpovprečen dnevni vnos arzena so ugotovili le na enem vzorcu solate vrtičkarjev Ob železnici. Z vsemi tremi lokalnimi skupnostmi že potekajo razgovori, da raziskavo razširijo na vse tri občine in da zajame še vzorčenje zemlje. Ocenjujejo, da bo zaradi dolgotrajnega kopičenja onesnažil nadpovprečno onesnažena, kar so potrdile tudi vse raziskave v preteklosti.
Onesnaženo zemljo je mogoče le zamenjati
V zgornji Mežiški dolini izvaja Agencija RS za okolje redne meritve kakovosti tal in zraka kot del sanacijskih ukrepov, ki jih nalaga zakon o sanaciji okolja zgornje Mežiške doline. Od leta 2007 so merili kakovost zraka v Črni, Mežici in Žerjavu, zadnji dve leti samo še v Žerjavu.
Zadnje meritve kažejo, da mejne vrednosti vsebnosti težkih kovin svinca, kadmija in cinka v zraku sicer niso presežene, vendar so precej višje kot v večjih slovenskih urbanih središčih, kar pa je po besedah Mateja Ivartnika iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne pričakovana posledica industrije. Merjenje vsebnosti težkih kovin v tleh izvajajo ciljno ob vrtcih, na igriščih, makadamskih cestah, vrtovih itd. »Leta 2007 so bili vsi rezultati katastrofalni,« pravi Ivartnik.
Onesnaženost zemlje se v nasprotju z zrakom ne spreminja, zato je edini možen sanacijski ukrep zamenjava zemlje. Kontaminiranost zemlje je namreč posledica večstoletnega kopičenja težkih kovin, medtem ko je onesnaženost zraka posledica trenutnega dogajanja v okolju. Poleg tega izvajajo na ZZV Ravne tudi meritve vsebnosti težkih kovin v krvi otrok. Rezultati se v letih, odkar izvajajo okoljske sanacijske ukrepe, nenehno izboljšujejo.