Tiskane izdaje
»Za kaj se uporabljajo rastline?« se je glasilo prvo vprašanje profesorice Ohrovt z Bradavičarke. »Za hrano, čarobne napoje...« so odgovarjali mali čarovniki, ki so se udeležili delavnice ljubljanskega Botaničnega vrta z naslovom Rastline Harryja Potterja. »In kaj še? Nekaj, kar mora imeti vsak čarovnik,« jih je še pobarala profesorica. »Palice?« se je zaslišal previden glasek. »Tako je, čarobne palice!« je bila zadovoljna Ohrovtova. »In kdo ima palico iz trte?« je vprašala, ko smo priromali do nasada vinske trte. »Hermiona!« so v en glas odgovorili mali strokovnjaki za čarovniške zadeve.
Mladi čarodej je svoje sledi pustil tudi v biologiji. Kar pa ni nič čudnega, saj v knjigah in filmih o Harryju Potterju poleg magičnih bitij, čarovnikov, duhov in zlih sil nastopa množica rastlin z nenavadnimi lastnostmi. In velik del rastlin, ki so jih uporabljali v čarobne namene, dejansko obstaja tudi v svetu bunkeljnov, če se lahko izrazim po harrypotterjevsko.
In tudi v našem svetu veliko rastlin spremlja cela vrsta vraž, če vzamemo za primer le mandragoro, ki so jo mladi čarovniki morali iz zemlje izruvati zelo previdno in si zatisniti ušesa, saj so se tako drle, da bi čarovnik lahko omledlel ali pa celo umrl. Izkopavanje korena mandragore, ki dejansko lahko ima obliko človeškega telesa in je v resnici strupen, v manjših količinah pa halucinogen, je tudi v našem svetu dolgo veljalo za nevarno početje, zato so se s tem v zvezi razvili pravi obredi. Bunkeljni, kakor je povedala profesorica Ohrovt oziroma voditeljica botanične delavnice Nina Verbole, so jo včasih ruvali s pomočjo psov. »Tudi bunkeljni včasih kaj vedo,« je dodala.
Alenka Marinček, profesorica biologije in pedagoška vodja Botaničnega vrta, ki pripravlja in koordinira programe ter uri vodiče in animatorje delavnic, je zamisel za delavnico na temo čarobnih rastlin Harryja Potterja dobila že pred leti. »Moji otroci so tedaj brali knjige o Harryju, pa sem jih prebrala tudi sama in mi je padlo v oči, da je v njih kar nekaj rastlin. Ko sem brskala po internetu, sem videla, da nisem prva, da so to opazili tudi drugi.« Nato je preverila, katere rastline imajo v botaničnem vrtu, in ugotovila, da jih imajo zelo veliko, od tistih bolj običajnih pa do tistih malo manj znanih.
To se je pokazalo kot dobra motivacija za otroke: »Neka mama mi je povedala, da njen otrok prej ni poznal teh rastlin, na delavnici pa je spoznal toliko novih.« Prve potterjevske delavnice je vodila sama, zdaj pa jih vodijo kar študentje in študentke biologije. Najprimernejše so za otroke od 8. do 13. leta, lahko pa pridejo tudi mlajši ali starejši. Pogosto pridejo tudi starši, ki so pogosto tudi sami ljubitelji knjig o mladem čarovniku. In tudi starši se česa naučijo, je dodala Alenka Marinček.
Harryjeva pot
Malo naprej od trte je rasla bodika, iz lesa katere je tudi Harryjeva palica. »A ni iz feniksovega peresa?« je bil v dvomih eden od šolarjev. »Feniksovo pero je v jedru Harryjeve palice, sicer pa je iz bodike,« je pojasnila profesorica Ohrovt. Nekaj metrov proč je bila strupena tisa, ki so ji nekoč pravili tudi konjska smrt. »Kdo pa je imel palico iz tisovega lesa?« je vprašala profesorica. »Mrlakenstein!« so odgovorili otroci. »Joj, saj veste, da se tega imena ne izgovarja,« jih je zgroženo posvarila Ohrovtova in povedala, da je bila tisa zaradi svoje prožnosti zelo priljubljena tudi pri lokostrelcih; uporabljala da sta jo tudi legendarna Robin Hood in William Tell.
Naslednja postaja je bila volčja češnja, zelo uporabna rastlina v čarovniškem svetu, pa tudi med bunkeljni. V starem Rimu so si jo ženske stiskale v oči, da so se jim razširile zenice, kar je veljalo za znak lepote. Problem pa je bil, da so lahko čez čas oslepele. No, izvleček volčje češnje se še zdaj uporablja v zdravstvu, denimo pri pregledu očesnega ozadja, ko je treba umetno razširiti zenice.
Ko smo se približali vrbi, je profesorica stišala glas. »Tukaj je vrba mesarica. Biti moramo zelo previdni. Bunkeljni jo imajo za miroljubno, a čarovniki vemo, da je zelo krvoločna. Če pa pobožaš korenino na pravem mestu, se umiri. Kdo ve, kje jo je treba pobožati?« je dejala in takoj je ena od deklic odhitela k vrbi in jo pobožala. »Vidim, da smo vsi prišli mimo nevarne vrbe,« si je oddahnila profesorica, ko smo po prstih pristopicali do breze. Tudi breza je koristno drevo: bunkeljni iz nje izdelujemo šampone in mila, v čarovniškem svetu pa so ščetine metle vedno iz brezovih vejic.
Po kratki debati o quidditchu sta nas profesorica Ohrovt in njena pomočnica prof. McHodura (Tina Rupnik) popeljali skozi predor iz vrb do veličastnega hrasta, kjer smo se spomnili, da je imel Hagrid, dobrodušni oskrbnik Bradavičarke, čarobno palico iz hrastovega lesa – čeprav je ne bi smel imeti, saj so ga v tretjem letniku vrgli iz šole, ker da je odprl Dvorano skrivnosti, a jo je skrivaj uporabljal pri gojenju zelenjave. Zato so bile njegove buče velikanske. Pri naslednjem drevesu smo se strinjali, da so metle skoraj vedno izdelane iz jesena, bližnja bukev pa je dobra za čarobne palice. »Kje pa dobimo palice? Jih čarovniki izdelajo sami?« je zanimalo prof. Ohrovt. »Ne, dobijo jih pri Ollivandru in Gregoroviču v Prečni ulici,« so odgovorili mladi čarovniki. Ko smo obdelali še dišeči žajbelj, ki ga uporabljajo kentavri, da vidijo v prihodnost, in pelin, ki je koristen za čarobne napoje, smo končali na bunkeljskem vrtičku, kjer rastejo rožmarin ter buče, zelje in fižol, ki jih je z ljubeznijo in kančkom čarovnije gojil Hagrid.
Ura rastlinoslovja
Po pomerjanju klobuka, s pomočjo katerega je profesorica Ohrovt razvrstila otroke po čarovniških domovih Pihpuff, Spolzgad, Drznvraan in Gryfondom, je sledil kviz. In vprašanja niso bila lahka, za nepoznavalce knjig J. K. Rowling pa že kar kriptična. Kateri les so uporabljali Mrlakenstein – saj veste, kdo – William Tell in Robin Hood? Tiso. Zaradi katere rastline si morajo mladi čarovniki nadeti naušnike? Mandragore. Iz katere rastline je narejen sok, ki ga strežejo mladim čarovnikom na Bradavičarki? Iz buče. Katera rastlina je povezana s Harryjevim stricem Dudleyjem Dursleyjem?
Rožmarin – Dudley je živel v Rožmarinovi ulici. Na kateri čarobni rastlini sta z avtomobilom pristala Ron in Harry? Na vrbi mesarici. Iz vejic katerega drevesa so ščetine pri čarobni metli? Iz breze. Zakaj so uporabljali čarobni napoj iz mandragore? Za ljudi, ki jih je nekdo preklel, da so se vrnili v prvotno stanje. Rastlina iz napoja zmede in zmešnjave, sorodnik korenja in peteršilja? Luštrek. Na koncu prve knjige se je čarobna rastlina z viticami ovijala okoli Harryja in Rona. Ne mara svetlobe in toplote, če se otepaš, še bolj stisne, če obmiruješ, popusti – hudičeva zanka.
In za konec so morali našteti vsaj dve čarobni rastlini, ki jih v bunkeljskem svetu ne poznajo. Mladi čarovniki so imeli odgovore na skoraj vsa vprašanja, le pri zadnjem je zavladala tišina. »Za gagajoče narcise, bubocevnike, pufostroke ali zobate geranije še niste slišali?« jih je spomnila profesorica Ohrovt.
Udeleženci delavnice so nato še samostojno rešili kviz, izbirali in lepili prave liste in okušali začimbe, na koncu pa je sledilo nekaj, kar je izzvalo vsesplošno navdušenje: barvanje čarobnih palic. In teh ni razdelila profesorica Ohrovt, temveč so palice »same« izbrale svojega lastnika.
