Ženske, ki utirajo pot socialnim podjetjem

Na socialno podjetništvo, pojav, ki si na slovenskih tleh šele utira pot, se pri nas še vedno lepijo številni stereotipi.

Klub evropskih žensk in Javni zavod RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) sta ga poskušala razširiti tako, da sta na konferenci o socialnem podjetništvu prvič zbrala predstavnike državnih, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij ter tuje in domače primere dobre prakse.

V Jamskem dvorcu pri Postojnski jami je v petek in soboto potekala prva konferenca o socialnem, humanem podjetništvu v organizaciji Japtija in Kluba evropskih žensk. Marca letos je slovenski parlament namreč sprejel zakon o socialnem podjetništvu, oktobra letos mora biti pripravljena tudi strategija za razvoj tega, pri nas podcenjenega poslovnega modela, v ospredju katerega je človek, in ne dobiček.

Čas je, da se stvari na državni ravni premaknejo naprej, so menili podjetniki oziroma podjetnice, ki so bile na postojnskem srečanju v večini.

»Zdaj nam gre za povezovanje med državnimi ustanovami, neprofitnimi društvi, zadrugami in lokalnimi okolji,« je pojasnila Žaneta Statevska iz Kluba evropskih žensk. »Ves čas hočemo to področje uveljaviti kot enakovredno področje klasičnemu podjetništvu. Žal se nam že več let, od leta 1994, ko smo izdali prvo knjigo o delavskih in socialnih kooperativah kot poti za ohranjanje delovnih mest v tedanjem času prestrukturiranja intenzivnih panog, dogaja, da se z mandatom ene vlade vse konča, še vedno pa se srečujemo s slabšalnim mnenjem ekonomskih strokovnjakov.

Toda svetovni razvoj kaže drugače in tudi Evropska skupnost ter OECD [Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj] socialno podjetništvo promovirata kot eno od prednostnih nalog za razvoj novih poslovnih trajnostnih modelov z vključujočo rastjo. Zato tudi sprejem našega zakona ni naključen. Upamo, da bo država prepoznala potencial, ki ga je treba izkoristiti, mi pa bomo intenzivno sodelovali pri izvajanju konkretnih ukrepov za spodbudo. Konferenc in ozaveščanja je bilo že dovolj,« je povedala Zdenka Kovač iz Gea Collegea.

Alenka Hren iz Japtija, ki sodi v okvir ministrstva za gospodarstvo, je pojasnila, da je država s sprejemom zakona vendarle pokazala voljo, da se socialno podjetništvo pri nas uveljavi. »Kot izvajalska agencija ministrstva hočemo aktivno pristopiti k temu, pogledati, kaj delamo, kakšne ukrepe izvajamo na tem področju pri vseh ciljnih skupinah, te pa poskušati vključiti v socialno podjetništvo, ki mora postati vrednota.

Zgledi so pri Špancih in Francozih, ki so tako prestrukturirali delovno intenzivne panoge. Angleži so za to področje leta 1997 dobili posebnega ministra in v desetih letih ustvarili 55.000 podjetij. Aktivisti na področju socialnega podjetništva pričakujejo, da se bo država odločila za multisektorski pristop.

Ključno vlogo bi moralo imeti ministrstvo za gospodarstvo, saj se pojavlja vse več pobud iz panog, ki ugašajo in ki bi se lahko spremenila v zdrava jedra delavske kooperative, sodelovati pa bi morala tudi ministrstvo za kmetijstvo zaradi razvoja samopreskrbnih skupnosti in ekološke pridelave hrane, ministrstvo za okolje in prostor zaradi ravnanja z odpadki in reciklaže ter ministrstvo za finance, ki mora spodbuditi razvoj etičnega bančništva s socialnimi skladi tveganega kapitala.

Samantha Caccamo in Caterina Vollaro, Social Business Earth, Lugano, Švica - »Delujemo po načelih in filozofiji pionirja socialnega podjetništva, nobelovega nagrajenca Muhammada Yunusa, ki je naš mentor. Ko ugotovimo, kaj je socialni problem, iščemo rešitve zanj. Pripravimo načrt, raziskujemo, vzpostavljamo stike s strokovnjaki in drugimi ljudmi. Nato sestavimo poslovni načrt, pridobimo sredstva in začnemo. Naše socialno podjetje pravkar razvija projekt bolnišnice v Bangladešu. V stiku smo s številnimi zdravniki po vsem svetu, ki jih to zanima. Delujemo kot popolni entuziasti. Če to ne bi bili, tega ne bi mogli delati.«

Božena Blanuša, Društvo Projekt človek: »Smo organizacija s področja zasvojenosti, lotili pa smo se projekta Iz koša, s katerim naj bi odgovorili na vprašanje, kako bi socialno podjetništvo lahko potekalo v naši organizaciji. Imamo znanje o socialnih programih, s strokovnjaki pa se učimo podjetniških veščin. Naš cilj je razviti samostojno podjetje. Izbrali smo recikliranje. Iz uporabljenih predmetov izdelujemo ročno izdelane unikatne uporabne predmete. Izvedli smo trimesečno usposabljanje na delovnem mestu za devet ljudi, septembra smo zaposlili prve tri. Naši izdelki so zdaj tako kakovostni, da jih lahko damo na trg. Povezali smo se s priznano domačo oblikovalko torbic, ki bo za nas razvila model. Hočemo, da so izdelki kakovostni, saj hočemo prodajati izdelke, ne pa to, da zaposlujemo natančno določeno skupino.«