Jedrska energija je idealna kombinacija obnovljivih virov
Najpomembnejši projekt Gen energije, ki jo vodi Dejan Paravan, je priprava vsega potrebnega za gradnjo druge, večje jedrske elektrarne. Kot pravi generalni direktor, je do leta 2030 vse jasno, treba bo vlagati v obnovljive vire, ki niso v konfliktu z jedrsko elektrarno, temveč se idealno dopolnjujejo. Sončne elektrarne gredo lahko tudi na stoječe vode, akumulacije hidroelektrarn za to niso primerne, so pa preprečile poplave.
Gen energija je vladi že predstavila tudi okvirne tehnične ponudbe za drugi blok nuklearne elektrarne (Nek2), vendar o cenah še ne govorijo. Ključno na to vplivata čas gradnje in financiranje. Predsednik vlade Robert Golob je omenil le, da nova jedrska elektrarna stane 7000 evrov za kilovat moči, tako bi cena projekta Nek2 presegla deset milijard evrov.
Kako ste poslovali v tem na energetskem področju zelo dinamičnem letu, z regulacijo cen in vsem drugim?
Leto je bilo zelo zahtevno, a v naši skupini so za letos obeti za poslovanje zelo dobri. Občutno bomo presegli poslovni načrt, čeprav smo v času te energetske krize veliko pripomogli h kritju bremen regulacije cen na področju gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Vladna uredba je dobaviteljem znotraj skupin določila, da moramo nositi del bremena regulacije. Skupina Gen kot dobavitelj elektrike polovici slovenskih gospodinjstev je ukrepe vlade lahko podprla, ker je vsa naša proizvodnja nizkoogljična in zelo zanesljiva. Ocenjujemo, da bomo nosili dvesto milijonov evrov bremena regulacije. Kljub temu bo naše poslovanje zelo dobro, tudi zato, ker pri proizvodnji ni bilo kakšnih posebnosti. Tudi hidroelektrarne v primerjavi z lani delajo nadpovprečno.
Nekateri v energetiki so opozarjali, da smo na evropskem trgu in da podjetjem ne morejo naložiti bremena znižanih cen.
Zavedati se moramo, da sta lansko in letošnje leto leti energetske krize. V tej krizi je vsaka država sprejela svoje ukrepe za zaščito odjemalcev. Evropska skupnost je sprejela okvir, znotraj katerega se morajo te pomoči gibati, Slovenija pa je izkoristila vse možnosti do roba tega okvira. Zato ne vidim, da bi kršili kakršnakoli pravila, niti tistih, ki veljajo za prosti trg.
Ne vidim konflikta med tehnologijami, zaostajamo pa z naložbami v obnovljive vire.
Kakšna pa je pot naprej?
Za razvoj naše skupine smo letos pripravili nov strateški razvojni načrt, ki temelji na treh stebrih. Prvi steber predstavlja našo osnovno dejavnost, to je zanesljiva preskrba odjemalcev z nizkogljično energijo po konkurenčnih cenah. To zajema tako proizvodnjo elektrike kot dobavo energije našim odjemalcem. Iz izkušenj v energetski in podnebni krizi pa smo spoznali dva izziva, ki sta pred nami. To sta potrebi po razogljičenju in samopreskrbi. Ključna usmeritev so zato nove naložbe v nizkoogljične proizvodne vire. Posledično se v drugem stebru usmerjamo v investicije v jedrske tehnologije, v tretjem pa v obnovljive vire energije in prožnost.
Med najpomembnejšimi projekti je druga jedrska elektrarna. Se spogledujete tudi z malimi modularnimi reaktorji?
V jedrski tehnologiji smo zelo doma, imamo fantastične izkušnje z obratovanjem sedanje jedrske elektrarne. Zato je za našo energetsko skupino naravno, da razvijamo naložbe na tem področju. Osrednji projekt v strategiji je razvoj projekta Nek2, poleg tega pa tudi proučitev novejših jedrskih tehnologij, malih modularnih reaktorjev (SMR). Zato zaposlujemo, krepimo ekipo za Nek2 in vzpostavljamo dedicirano ekipo za področje SMR.
Je projekt Nek2 zdaj tudi politično ustrezno sprejet?
Ko sem prišel na Gen energijo, sem se pogovoril z različnimi deležniki znotraj skupine o prihodnjem razvoju skupine. V teh pogovorih se je velikokrat razkrilo, da je bila v preteklosti glavna ovira za hitrejši razvoj nepodpora iz Ljubljane oziroma vladajoče politike. Takrat sem to jemal z zadržkom, saj je najlažje razloge za neuspeh iskati zunaj sebe, po skoraj letu pa sem spoznal, da je Nek2 tako velik projekt, da absolutno presega vplivno območje Gen energije.
Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne je zelo draga, a ima taka elektrarna dolgo življenjsko dobo ter je zelo stabilna in zanesljiva v obratovanju.
Tega projekta brez podpore države ni mogoče izpeljati. S tega stališča je zato ključno, da se je prvič po 18 letih vzpostavilo mesto državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki ima nalogo koordinacije vseh različnih deležnikov na ravni vlade, saj bo v projekt vključenih več ministrstev in njihovih agencij. Z vzpostavitvijo delovne skupine je projekt dobil pravi pomen, prišel je na agendo, pridobil je ustrezno težo. Te ukrepe vlade zato zelo podpiram. S tem kažejo, da gremo v pravo smer, in vzpostavljajo podlago, da bomo projekt nekoč tudi izpeljali.
Nekateri menijo, da se je vlada reorganizirala in oblikovala ministrstvo za gradnjo sončnih elektrarn.
Tu je treba poudariti, da obnovljivi viri in sončne elektrarne niso v konfliktu z jedrsko elektrarno. Nobenega boja ni, tega se nikoli ne bom naveličal ponavljati. Vzpostavljanje tega konflikta pomeni škoditi slovenskemu razvoju. Danes moramo pri razvoju obeh tehnologij intenzivno delati.
Jedrska elektrarna je obratovala s polno močjo tudi med ujmo. Slišali smo, da je to protipoplavno najbolj zaščiten objekt v državi.
V času poplav in izrednih razmer je bil Nek edini večji generator, ki je neprekinjeno deloval pri polni moči. Teš6 je imel težave zaradi vlažnosti premoga, hidroelektrarne so se morale ustaviti zaradi previsoke vode. Jedrska elektrarna pa je tako grajena, da je imuna za takšne primere, ni poplavno ogrožena, vsi zaščitni mehanizmi so delovali brezhibno. Jedrska elektrarna uporablja vodo iz reke Save za hlajenje. V običajnih razmerah uporablja približno 24 kubičnih metrov vode na sekundo, ob poplavah je bila reka Sava v strugi močno onesnažena z nečistočami, gostota vode je bila 1,5 kilograma na liter, kar je obremenjevalo čistilne naprave na odvzemu iz Save. Elektrarna je s hladilnimi stolpi in drugimi ukrepi zmanjšala zajem vode na približno eno petino normalnega odjema, kar je omogočilo nemoteno delovanje elektrarne pri polni moči, ne da bi to vplivalo na varnost v času visokih pretokov, ki so dosegli tudi več kot 3000 kubičnih metrov na sekundo, vendar z zmanjšanim izkoristkom na sekundarni strani.
Koliko pa k temu pomaga veriga hidroelektrarn?
V celotnem toku spodnje Save, od Vrhovega navzdol, kjer je zgrajena veriga hidroelektrarn, so zgrajene tudi ustrezne protipoplavne zaščite. Tu ni bilo nobene težave in nobene škode zaradi poplav. Niti v Radečah, Sevnici in drugih krajih, kjer so bile poplave nekoč bolj običajne. Edini kraj, kjer je v Posavju poplavljalo, so Loče in druge vasi, kjer bi morala biti hidroelektrarna (HE) Mokrice.
Kaj se dogaja s tem projektom?
Po prvem načrtu bi bilo gradbeno dovoljenje za HE Mokrice izdano leta 2018. Takrat se je prvič zapletlo z različnimi pritožbami. Če bi bilo gradbeno dovoljenje takrat izdano, gradnja take hidroelektrarne pa traja štiri leta, bi bila HE Mokrice lani že zagnana, tako na tem mestu letos ne bi bilo poplav. Prav tako je treba poudariti, da bi elektrarna začela delovati ravno v času energetske krize, ko smo energijo zelo potrebovali. V času odločanja o investiciji smo načrtovali prodajno ceno v višini reda 50 evrov za MWh, v času energetske krize pa je ta bila več kot 300 evrov za MWh. Prihodke, ki smo jih sprva načrtovali v šestih letih, bi dobili v zgolj enem letu, kar bi korenito skrajšalo vračilno dobo investicije. Vsega tega ni, ker elektrarne nismo smeli zgraditi.
Zato pričakujemo, da se bodo postopki zdaj pospešili in bomo končno lahko zgradili spodnjesavske verige in uredili ustrezno protipoplavno varnost.
Drži, da protipoplavni ukrepi niso nujno povezani z gradnjo HE. Na Muri imamo protipoplavne nasipe, pa nimamo HE. A treba je izpostaviti, da kjer so HE, imajo njihovi operaterji lastni denarni tok tudi za vzdrževanje protipoplavnih ukrepov in upravljanje porečja. Kjer imamo HE je tako precej večja verjetnost, da bodo nasipi ustrezneje vzdrževani. Tudi to smo videli ob teh poplavah. Nasipi ob spodnjesavski verigi se niso rušili, nasipi ob Muri pa so bili zelo na meji.
Za sodelovanje se zanimajo velike energetske družbe v sosednjih državah, gospodarska združenja ter tudi domači gospodarstveniki
in podjetja.
Kaj pa HE Mokrice pomeni z energetskega stališča?
HE Mokrice ne pomeni le dodatne proizvodnje, temveč tudi boljše obratovanje celotne verige. Ta veriga je bila načrtovana kot celota. Prva in zadnja elektrarna imata vedno posebno vlogo. Ker nimamo zadnje elektrarne, veriga ne deluje tako optimalno kot bi lahko. Velikokrat je sicer argument, da taki projekti ne proizvedejo pomembne količine elektrike in da to lahko dobimo iz drugih virov. Seveda zgolj s HE Mokrice ne bomo zagotovili energetske samozadostnosti Slovenije, ampak če bomo vsak projekt tako obravnavali, ne bomo zgradili ničesar.
Poleg tega bi sončne elektrarne zavzele veliko več prostora.
Ne vidim konflikta med tehnologijami, mi zaostajamo z naložbami v obnovljive vire. Na vseh področjih in tehnologijah moramo pospešiti svoje delovanje. Pri sončnih elektrarnah smo zelo dobri pri postavljanju na strehe objektov, zelo slabi pa pri postavitvah večjih sončnih elektrarn na tleh. To je povezano s pridobivanjem dovoljenj. Pri tem zaostajamo, kar nas uvršča na zadnje mesto med evropskimi državami po povečanju deleža OVE v zadnjih desetih letih.
Kako pa je s postavljanjem sončnih elektrarn na vodo?
Tudi na vodi so določene ideje in priložnosti. Za plavajoče sončne elektrarne moramo imeti stoječo vodo, akumulacije HE zanje niso primerne. Ko se zgodijo take razmere, kakršne so se na začetku avgusta, je sila vode in vsega, kar ta nosi s sabo, tako velika, da bi gotovo vplivala na sončno elektrarno. Lahko pa take elektrarne postavimo na jezera. Tak primer je projekt, ki ga razvijajo kolegi iz HSE na jezeru v Velenju.
Prenova NEPN sproža veliko debat, za nekatere so cilji absolutno preveč ambiciozni.
NEPN dviga veliko prahu, sam pa ne vidim razloga za to. NEPN je usmerjen v cilje za leto 2030, do takrat pa so razmere popolnoma jasne. Do leta 2030 moramo narediti vse, kar je v naši moči, za postavitev novih obnovljivih virov in za sprejemanje podlag in odločitev za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Ta dva cilja nista v konfliktu. Zato je razprava, ko govorimo o novih proizvodnih virih, pravzaprav zelo preprosta.
Pravzaprav je ostala le ena različica, tista s plinom je odpadla.
To pogosto ponavljam, tudi v tujini. Slovenija je popolnoma uvozno odvisna pri naftnih derivatih in plinu, zato vsaj pri elektriki poskrbimo, da bomo samozadostni. Imejmo raje kakšno kilovatno uro več, kot jo potrebujemo.
Sedanja jedrska elektrarna je stabilizator cen, a je že amortizirana. Bo drugi blok jedrske elektrarne lahko imel tako vlogo?
Cene energije se določijo na enotnem evropskem trgu. To ne pomeni, da so cene po vsej Evropi enake, so pa soodvisne. Cena v Sloveniji je zato odvisna od ponudbe in povpraševanja v naši širši regiji. Slovenija je namreč zelo dobro povezana z vsemi sosednjimi sistemi. Na ceno v Sloveniji zato bolj kot proizvodna mešanica naše države vplivajo razmere v širši regiji.
Če bodo tržne cene višje od proizvodne cene iz nove nuklearke, bo razliko v ceni dobil investitor, ne odjemalci. A ker bo investitor državno podjetje, bo država seveda imela korist in s tem finančni vir za različne ukrepe, tudi za odjemalce.
Takšen primer je vladna uredba o regulaciji cen električne energije v lanskem in letošnjem letu, skladno s katero smo proizvajalci v pretežni državni lasti iz lastnih proizvodnih virov krili večino bremena regulacije cen za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Če ne bi imeli proizvodnje iz nuklearke in drugih nizkoogljičnih virov, tega bremena ne bi mogli nositi.
Kaj torej prinaša stroškovno velik, zelo kompleksen projekt?
Nek2 je po eni strani zelo draga, po drugi pa ima dolgo življenjsko dobo ter je zelo stabilna in zanesljiva v obratovanju. Vse to pomeni, da taka elektrarna proizvede zelo veliko energije, kar ji na enoto znižuje ceno. Poleg tega je nuklearka izjemno stabilen vir. To pripomore k zanesljivosti elektroenergetskega sistema ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi širše v regiji.
Energetski trgi so se prilagodili na še kar trajajočo vojno v Ukrajini?
Pred letom so bili trgi v paniki, zato so se cene zvišale. V takih razmerah je zelo pomembno, da ostane evropski trg enoten, da ne razpade in se posamezne države članice zaprejo. K sreči se to ni zgodilo, zato smo energetsko krizo zelo uspešno premagali. Po napovedih pred letom je trg deloval in tudi ukrepi so bili ustrezni, saj smo krizo premagali brez izpadov ali motenj v preskrbi.
Od lani je bilo sicer uvedenih veliko strukturnih ukrepov, ki so zagotovili, da je izpostavljenost Evrope do uvoza plina iz Rusije bistveno manjša. Precej bolj smo pripravljeni na to, da zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini preskrba ne bi bila motena. Skladišča plina so polna, žal je precej padel tudi odjem plina in elektrike v gospodarstvu, zato so napovedi za preskrbo s plinom in elektriko pozimi dobre. To prepoznava tudi trg, kar se kaže v cenovnih signalih. Cene so v padajočem trendu, so pa še vedno dvakrat do trikrat višje kot pred nastopom krize.
Industrija zaradi cen razmišlja o selitvi, Slovenija povečuje porabo plina, vlada pa predvideva zmanjšanje porabe plina in naftnih derivatov za ogrevanje. Imamo alternative?
Slovenija je pri zemeljskem plinu stoodstotno uvozno odvisna. Te-Tol bo gotovo kratkoročno povečal porabo plina v Sloveniji, zaznali bomo skok v porabi. Dolgoorčno pa moramo postati manj odvisni od razmer na veleprodajnem plinskem trgu, kar pomeni, da moramo postopno preiti na druge vire energije. Pri ogrevanju so alternativa obnovljivi viri. Dolgoročno mora strategija predvidevati zmanjšanje porabe plina.
Kako potekajo pogovori s ponudniki opreme za Nek2?
Z vsemi tremi zahodnimi ponudniki velikih jedrskih elektrarn, ameriškim Westinghousom, francoskim EDF in korejskim KHNP, smo že dolgo v stiku in dialogu. Sodelujemo z njihovimi strokovnjaki, pridobivamo informacije, sproti se obveščamo, na kateri stopnji je projekt.
Bo končna investicijska odločitev za Nek2 sprejeta leta 2027 ali 2028?
Končna investicijska odločitev je lahko sprejeta takrat, ko imamo vse zaključeno, vključno s finančno konstrukcijo, kdo je investitor ali soinvestitor, izbran mora biti dobavitelj in podpisana pogodba. Ta mejnik bomo po načrtu dosegli leta 2028. Do takrat bo treba sprejeti veliko odločitev in izvesti veliko postopkov, vključno z umeščanjem elektrarne v prostor.
Skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov bi moralo biti zgrajeno že pred podaljšanjem obratovanja krške nuklearke. Kaj se dogaja?
Skladišče radioaktivnih odpadkov je zelo pomembno tako za sedanji Nek kot za Nek2 in tudi zaradi drugih odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji. Odprt je javni razpis za gradnjo skladišča, razpis bo zaprt še v tem letu. Pričakujemo, da bo konkurenca večja kot na predhodnem in da bo izbran kvalificiran izvajalec.
To je eden od najpomembnejših pogojev za nadaljevanje projektov.
Ki bi že moral biti izpolnjen, zato upam, da se bo gradnja skladišča začela čim prej. Na meddržavni komisiji sta se Slovenija in Hrvaška prav ta teden dogovorili o novem datumu, do katerega mora posamezna država zagotoviti trajno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke.
Je res, da se vse sosednje države, razen Avstrije, zanimajo za sofinanciranje gradnje drugega bloka?
O tem še ne moremo govoriti – a da, različni deležniki se zanimajo za sodelovanje, od nekaterih velikih energetskih družb v sosednjih državah do nekaterih gospodarskih združenj, tudi domačih gospodarstvenikov in podjetij. To je tudi eno od področij, kjer moramo v bližnji prihodnosti vse te ponudbe konkretizirati in sprejeti odločitev, kako bomo sestavili finančno konstrukcijo projekta Nek2.
Kaj pa menite o pobudi za obveznice, ki bi omogočile sodelovanje vsem državljanom?
Vsaka nova jedrska elektrarna, ki se v zahodnem svetu gradi v tem tisočletju, ima nekoliko drugače zaprto finančno konstrukcijo. Ker je modelov za zagotavljanje virov financiranja več, vse proučujemo in pridobivamo izkušnje z vodji projektov v tujini. Med možnimi viri je tudi mehanizem, ki ga omenjate.
