Brdo pri Kranju - Proces ustanavljanja pokrajin ni mrtev, je pa upočasnjen, je na vseslovenskem srečanju županov na Brdu pri Kranju poudaril minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. A, kot je dodal, "če se nehamo pogovarjati o ustanavljanju pokrajin, se nehamo pogovarjati o decentralizaciji države", in to ni dobro.

Po Gjerkeševih besedah na vladi v izhodni strategiji procesa ustanavljanja pokrajin niso definirali kot enega od prioritetnih ukrepov izhoda iz krize, vendar pa so se odločili, da proces peljejo naprej. Vprašanje je le, kdaj bodo pokrajine ustanovljene. Želi si, da bi jih uspeli ustanoviti do konca mandata, "če bo to izvedljivo in realno, bomo pa videli".

Strateški svet za regionalizacijo in decentralizacijo se je po njegovih beseda zavzel za velike pokrajine, v intervalu od tri do osem, pripravljen je tudi predlog pokrajinske zakonodaje. Minister pri tem poudarja, da je potrebno izhajati iz vsebine pokrajin, nalog in pristojnosti, in šele na tej podlagi sledi vprašanje o številu pokrajin. Nasprotno ugotavlja, da se število izpostavlja bolj kot vsebina. Župani prihajajo k njemu s predlogi, ki "gredo bolj ali manj v smeri, da se z vsem strinjajo, če je njihova pokrajina zraven". A če bi vsako od takšnih območij dobilo svojo pokrajino, bi jih v Sloveniji imeli več kot 25.

Strateški svet, pravi Gjerkeš, je postavil zgornjo mejo glede števila, "vendar pogajanja, v katera gre človek z zakopanimi stališči, niso pogajanja", zato tudi tu "pušča odprte možnosti". Tako napoveduje, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali z delom in z iskanjem širokega konsenza. Tudi današnji pogovor z župani je po njegovih besedah namenjen temu, da bi ugotovili tisto število, vsebino in dinamiko, ki bo sprejemljiva za večino v Sloveniji.

Očitno smo glede ustanavljanja pokrajin šele na začetku poti in je proces v fazi, ki rabi še dodatno zorenje, je minister ugotavljal po razpravi županov. Bojazen, da bi šlo pri pokrajinah bolj kot za razvojni instrument za upravno-administrativno ureditev, zavrača; po njegovih besedah je razvojna funkcija pokrajin odločilna, do takrat bodo ta vprašanja reševali znotraj statističnih regij, institucij razvoja znotraj njih in kakovostnega zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Ptujski župan Štefan Čelan je poudaril, da je potrebno ustvariti razvojne pokrajine, glede na gradivo pa se po njegovem vlada bolj nagiba k upravno-administrativni ureditvi. Vendar je za tak model, je dodal, potrebno zgolj povečati pristojnosti obstoječih mestnih občin. Če bodo pokrajine nekoč ustanovljene, to pa verjetno še ne bo kmalu, bo pomembno istovetenje ljudi z njimi; če tega ne bo, ne bo interesa za sodelovanje, je opozoril župan Trzina Tone Peršak. Izpostavil je še vprašanje avtonomije: če bo takšna kot pri občinah, namreč ni smiselno, da se pokrajine sploh ustanavlja.

Kot je poudaril župan Občine Žetale Anton Butolen je vsebina in moč pokrajin v odnosu z državo odvisna od denarja. Prenos šestih odstotkov sredstev državnega proračuna na pokrajine pa je za njihovo avtonomijo bistveno premalo. Tudi brežiški župan Ivan Molan je mnenja, da se ne razmišlja o razvojni komponenti, ampak bolj v smeri, kako ne bi preveč decentralizirali države. Prepričan pa je, da bodo lahko razvojne regije delovale, če bodo zaokrožene geografske, zgodovinske in razvojne celote.

Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič meni, da zaradi krize danes ni čas za regionalizacijo Slovenije in bo to možno šele po letu 2013. Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar se z njim ni strinjal, saj na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavlja, da ni nikoli pravi čas. Ugotavlja, da če bi se pogovorili o vsebini in dorekli naloge, bi dobili tudi neko pametno število.

Medtem pa je murskosoboški župan Anton Štihec prepričan, da bi se projekta morali lotiti postopoma in rešiti vprašanje za vprašanjem. Kot je poudaril, pa gre za vprašanje poguma vlade in premiera, da zadevo prereže in jo pošlje v državni zbor.