Ljubljana - Povprečni zaposleni v upravi Mestne občine Ljubljana (MOL) je bil lani z dela odsoten skoraj 48 dni oziroma slabih deset tednov (če upoštevamo pet delovnih dni v tednu). Med odsotnost smo šteli dopust in bolniški stalež. Če primerjamo podatke s tistimi za leto 2008, to pomeni, da se je odsotnost z dela lani še nekoliko povečala, tako pri dopustih kot bolniški odsotnosti. Kot je znano, je visok zdravstveni absentizem v Sloveniji precejšen problem; država se po številu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega dopusta uvršča v vrh evropskih držav. Mestni uradniki pa pri koriščenju bolniške ostajajo tako nad povprečjem vseh zaposlenih v državi kot tudi nad povprečjem zaposlenih v javni upravi.
Mestni uradniki so lani koristili 10.936 dni bolniške odsotnosti, poleg tega pa še 17.633 dni dopusta. V mestni upravi je bilo 599 zaposlenih, tako da je bil vsak delavec povprečno odsoten skoraj 48 dni na leto, dobrih 18 zaradi bolezni in dobrih 29 zaradi dopusta. Število koriščenih dni dopusta in bolniške se po posameznih oddelkih precej razlikuje. Tako so na primer zaposleni v oddelku za šport lani v povprečju izkoristil le 2,6 dneva bolniške, uslužbenec iz službe za pravne zadeve 7,5, enako uradnik v službi za organiziranje dela mestnega sveta, na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet je povprečna dolžina bolniške na zaposlenega znašala 8,7, na oddelku za kulturo pa 9,2 dneva.
Na drugi strani lestvice pa so služba za notranjo revizijo, v kateri so štirje zaposleni izkoristili 130 dni bolniške oziroma 32,5 dneva na zaposlenega. V službi za javna naročila je 18 zaposlenih izkoristilo 578 dni bolniškega dopusta oziroma 32,1 dneva na zaposlenega. Nad povprečjem celotne mestne uprave so še mestno redarstvo (s povprečjem 29,5 dneva bolniške v letu na zaposlenega), oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje (29,2), oddelek za ravnanje z nepremičninami (25,9), oddelek za urejanje prostora (24,8) ter oddelek za finance in računovodstvo (20,2).
Če za zaposlene na MOL izračunamo delež bolniškega staleža (ki predstavlja odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca), vidimo, da se je ta še nekoliko povečal v primerjavi s tistim iz leta 2008. Takrat je znašal 4,8 odstotka, lani pa 5,0 odstotka. Za primerjavo: bolniški stalež v Sloveniji je leta 2008 znašal 4,3 odstotka, v Ljubljani pa 4,1 odstotka. Lani je bolniški stalež (izračunan po nekoliko drugačni metodologiji, ki pa ne odstopa bistveno) v Sloveniji znašal 4,0, v Ljubljani pa 3,8 odstotka.
Inštitut za varovanje zdravja ugotavlja tudi zdravstveni absentizem po različnih gospodarskih panogah. Bolniški stalež v javni upravi in obrambi je višji od državnega povprečja, saj je leta 2008 (podatki za leto 2009 še niso objavljeni) delež znašal 4,6 odstotka, a bil še vedno manjši od bolniškega staleža ljubljanske mestne uprave (leta 2008 4,8, lani 5,0). Za primerjavo: bolniški stalež v dejavnosti uprav podjetij - podjetništvu in svetovanju je lani v Sloveniji znašal 2,3 odstotka, v pravni in računovodski dejavnosti 2,7, v dejavnosti finančnih storitev pa 3,4 odstotka. Največje deleže bolniškega staleža imajo dejavnosti saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki (7,7), proizvodnja oblačil (7,5) in proizvodnja tekstilij (7,2 odstotka).
Iz sredine tiskane izdaje Dela