Ljubljana - V tokratni anketi Dela so anketiranim postavili več vprašanj v zvezi s smrtonosnim napadom psov na lastnika pretekli teden. Postavili pa so tudi nekaj vprašanj o političnih dogajanjih. Poleg vprašanja o zamenjavi ministrov, ki ga podrobneje predstavljamo na 1. strani, so spraševali še o trdnosti vlade in predčasnih volitvah.


Prejšnji teden so trije psi pasme bulmastif sredi Ljubljane napadli lastnika. Ali menite, da je slovenska zakonodaja glede ravnanja z nevarnimi živalmi ustrezna ali ne, je bilo prvo vprašanje, ki so ga v tokratni anketi zastavili sodelujočim. Skoraj tri četrtine vprašanih, 72,4 odstotka, jo je ocenilo za neustrezno. Da je ustrezna, jih je odgovorilo 15,8 odstotka, z ne vem pa 11,8 odstotka.

 

In kako bi po mnenju anketiranih morale ravnati veterinarske oblasti - še zlasti glede na to, da so poznale potencialno nevarnost psov? Večina, 59,1 odstotka, vprašanih je menila, da bi morali pse usmrtiti. Bolj blago rešitev, da bi psi morali ostati v zavetišču pod strogim nadzorom, je izbralo 29,4 odstotka anketiranih. Da bi psi lahko ostali pri lastniku, vendar bi morali biti pod strogim nadzorom, jih je odgovorilo 9,5 odstotka. Kakšen drug odgovor jih je navedlo 1,4 odstotka, brez odgovora pri tem vprašanju pa jih je bilo 0,6 odstotka.

 

Policija in veterinarske oblasti so pse takoj po smrtonosnem napadu na lastnika usmrtili. Večina anketiranih, 87,6 odstotka, je presodila, da je bilo to primerno. Nasprotnega mnenja, da gre za neprimerno ravnanje, jih je bilo 11,8 odstotka.

 

V zvezi z napadom psov na lastnika so anketiranim postavili še vprašanje, ki že ima politični prizvok. Ta incident je namreč sprožil politične odzive z zahtevami po odstopu kmetijskega ministra. Anketirane so vprašali po njihovem mnenju o utemeljenosti teh zahtev. Kljub ogorčenju javnosti nad incidentom, ki ga kažejo odgovori na navedena tri vprašanja, pa je večina menila, da zahteve po odstopu kmetijskega ministra Milana Pogačnika niso utemeljene. Tako je odgovorilo 60,9 odstotka vprašanih. Da so te zahteve utemeljene, jih je dejalo pol manj, 29,7 odstotka. Z ne vem jih je na vprašanje odgovorilo 9,4 odstotka.

 

Trdnost vlade in predčasne volitve

 

Ker se v javnosti vedno znova pojavljajo pomisleki, koliko je vlada sposobna opravljati svojo vlogo v času krize, so anketiranim postavili vprašanje o tem, ali je po njihovem vlada dovolj trdna za vladanje. Večina, 69 odstotkov, jih je odgovorilo pritrdilno. Da vlada ni dovolj trdna za vladanje, jih je menilo 28 odstotkov.

 

Tovrstno vprašanje je bilo od začetka letošnjega leta zastavljeno že trikrat. Zanimivo pa je, da so rezultati pri prvi anketi (6. in 7. januarja) skoraj povsem enaki rezultatom tokratne ankete, medtem ko je rezultat druge ankete (27. in 28. januarja) bistveno drugačen. Takrat je bilo o trdnosti vlade prepričanih manj kot polovica vprašanih, 44 odstotkov, le malo manj, 39 odstotkov, pa jih je bilo nasprotnega mnenja. Verjetno lahko to pojasnimo z dejstvom, da je bil to čas odstavljanja ministra Karla Erjavca, ki dolgo ni bilo uspešno in je vlada zato res delovala precej nebogljeno.

 

Za konec pa še vprašanje o predčasnih volitvah. V javnosti se namreč že pojavljajo zamisli, da bi bilo treba razpisati predčasne volitve. Zlasti opozicija se vse pogosteje poigrava s to idejo. Sodelujoči v tokratni anketi Dela pa so večinsko nasprotnega mnenja. Na vprašanje, ali bi morali razpisati predčasne volitve, jih je z da odgovorilo 36,8 odstotka, z ne pa 60,3 odstotka.

 

Podrobnejši pregled pokaže, da so med tistimi, ki podpirajo razpis predčasnih volitev, predvsem potencialni volivci opozicijskih strank (med temi jih je z da odgovorilo 66 odstotkov), še posebej pa volivci SDS (70 odstotkov). Skupine anketirancev, ki so nasprotnega mnenja, torej ne podpirajo predčasnih volitev, pa so predvsem potencialni volivci SD (95 odstotkov) in LDS (88 odstotkov) ter upokojenci (med temi jih je z ne odgovorilo 74 odstotkov).

 

Iz današnje tiskane izdaje Dela