Še zadnje dejanje v postopku imenovanja nove Evropske komisije bo na dnevnem redu v torek, drugi dan plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Evropski parlament odloča o celotni komisiji s poimenskim glasovanjem z navadno večino oddanih glasov, in sicer jo lahko potrdi ali zavrne.

Pričakovati je, da jo bo potrdil, saj so pristojni parlamentarni odbori po zaslišanjih dali pozitivno mnenje za vseh 26 komisarskih kandidatov, med katerimi je tudi Slovenec Janez Potočnik, ki bo v prihodnje pristojen za okolje.

Evropski poslanci iz Slovenije novo komisijo na splošno podpirajo in se strinjajo, da bi bilo prav, če bi z delom začela čim prej.

Nova Evropska komisija bi morala položaj nastopiti že novembra lani, vendar je bil zaradi zamud z Lizbonsko pogodbo stari ekipi podaljšan mandat, vendar ta od 1. novembra opravlja le tekoče posle.

Barroso bo evropskim poslancem pred glasovanjem predstavil novo ekipo in program dela. Poleg Potočnika so v njej še Čeh Štefan Füle, ki je dobil portfelj za širitev, Finec Olli Rehn z resorjem za denarne in gospodarske zadeve, Španec Joaquin Almunia z resorjem za konkurenco, Francoz Michel Barnier je dobil resor za notranji trg, Nemec Günther Oettinger resor za energijo, resor za podnebno ukrepanje pa Danka Connie Hedegaard.

Madžar Laszlo Andor je dobil resor za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, resor za kmetijstvo in razvoj podeželja je dobil Romun Dacian Ciolos, resor za zdravje in zaščito potrošnikov Maltežan John Dalli, resor za ribištvo Grkinja Maria Damanaki, resor za trgovino Karel De Gucht, za regionalno politiko bo odgovoren Avstrijec Johannes Hahn.

Resor za znanost in raziskave, ki ga je sedaj vodil Potočnik, je bil dodeljen Irki Marie Geoghegan-Quinn, Bolgarka Kristalina Georgieva bo odgovorna za mednarodno sodelovanje, človekoljubno pomoč in krizno odzivanje, Estonec Siim Kallas za promet, Nizozemka Neelie Kroes za digitalno agendo, Poljak Janusz Lewandowski bo odgovoren za proračun in finančno programiranje.

Resor za notranje zadeve je Barroso dodelil Švedinji Cecilii Malmström, resor za razvoj Latvijcu Andrisu Piebalgsu, resor za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Luksemburžanki Viviane Reding, Slovaku Marošu Šefčoviču resor za medinstitucionalne in upravne zadeve, Litovec Algirdas Šemeta je dobil resor za davke in carinsko unijo, Italijan Antonio Tajani resor za industrijo in podjetja, Ciprčanka Andrula Vasiliu pa za izobraževanje, večjezičnost, kulturo in mlade.

Po glasovanju v parlamentu mora komisijo s kvalificirano večino imenovati še Svet EU. Postopek bo najverjetneje opravljen korespondenčno še isti dan, tako da bi nova komisija lahko s polnimi pooblastili začela delovati že v sredo.

Poslanci bodo v torek glasovali tudi o resoluciji o okvirnem sporazumu, ki opredeljuje načine sodelovanja med parlamentom in komisijo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Instituciji sta se v pogajanjih dogovorili o štirih ključnih načelih. Te so enaka obravnava parlamenta in Sveta EU, krepitev vloge parlamenta kot zakonodajnega pobudnika in v mednarodnih pogajanjih ter izboljšanje odgovornosti komisije.

V sredo bo parlament glasoval o treh poročilih o napredku kandidatk za članstvo Hrvaške, Makedonije in Turčije na poti v EU.

Poročilo o Hrvaški ugotavlja, da bi ta država pristopna pogajanja z EU lahko uspešno končala še letos. Ob tem opozarja Zagreb, naj okrepi delovanje državne uprave, odločneje izvaja reformo sodstva, se jasno postavi zoper korupcijo in organizirani kriminal ter polno sodeluje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Resolucija o Hrvaški, o kateri bodo glasovali poslanci, omenja tudi arbitražni sporazum o meji s Slovenijo.

Glede Makedonije poročilo, ki ga je pripravil evropski poslanec iz Slovenije Zoran Thaler (S&D/SD) poziva Svet EU, naj na marčnem vrhu brez odlašanja sprejme priporočilo Evropske komisije o začetku pogajanj s to državo. Glede imena države pa poziva vladi v Skopju in Atenah h okrepitvi prizadevanj za rešitev, pri čemer bi jima morala pomagati tudi unija. Makedonske oblasti morajo sicer storiti še več pri reformi javne uprave in sodstva, boju proti korupciji in zagotavljanju pravic žensk ter narodnostnih manjšin.

Za Turčijo pa bodo poslanci najbrž izpostavili dejstvo, da je pri izpolnjevanju koebenhavnskih meril dosegla le delen napredek.

V sredo bo v Strasbourgu tudi razprava o možnostih uvedbe telesnih skenerjev na evropskih letališčih. Sporne naprave, ki omogočajo pregled oseb, kot bi bile gole, so že začeli nameščati v Veliki Britaniji. Evropski parlament se je s telesnimi skenerji ukvarjal že predlani, ko je izrazil mnenje, da pregled z omenjenimi napravami lahko resno vpliva na pravico potnikov do zasebnosti, varstva podatkov in osebnega dostojanstva.

Po januarski razpravi bodo evropski poslanci na tokratnem zasedanju v sredo glasovali o resoluciji glede izida decembrskega vrha o podnebnih spremembah v Koebenhavnu. Med razpravo je bilo slišati veliko kritik, da je sprejeti sporazum preohlapen in zato veliko razočaranje.