Ljubljana - "Ko dobite pasjega mladiča, je najprej potrebno spremeniti sebe, šele nato lahko spreminjate psa," pravi Alenka Klemenčič, vodja edine šole v Sloveniji, ki ima dovoljenje Vursa za prevzgojo takoimenovanih nevarnih psov. Ampak po toči zvoniti je prepozno, vsaj za gospoda zdravnika, katerega so včeraj do smrti ogrizli njegovi psi. Po mnenju Klemenčičeve je kriv lastnik, ker ni upošteval navodil strokovnjakov - psi so namreč že pred tem večkrat napadli, prvič leta 2006. Takratna zakonodaja pa po takem incidentu ni predvidevala njihove obvezne prevzgoje, odvzetja ali usrmtitve. Kot pravi veterinar in kinolog Jože Vidic, spremenjena zakona to sedaj jasno opredeljuje. "Po mojem mnenju pa je po drugem ugrizu, kakor to prevideva na novo sprejeta zakonodaja, prepozno, da se psa začne prevzgajati. To bi se namreč moralo zgoditi že po prvem ugizu," leta 2008 spremenjeno zakonodajo komentira Klemenčičeva.

Napadi in ugizi psov sicer niso redkost, vendar je bil zadnji napad na Oražnovi ulici v Ljubljani eden redkih takih, tudi v svetovnem merilu. Po podatkih slovenske veterinarske uprave je v register vnešenih 549 takoimenovanih nevarnih psov, vpis v register pa ni odvisen od pasme, temveč od tega, ali je nek pes v preteklosti že napadel - torej se v registru znajdejo samo psi, katerih napade se prijavi. Kot so sporočili z veterinarske uprave, se je v letošnjem letu zgodilo že 74 napadov, lani pa 1600.

 

"Bulmastifi so bili tempirane bombe"

 

Na vprašanje, kaj bi morali storiti, da do dogodka na Oražnovi ulici ne bi prišlo, Vidic odgovarja, da ti trije psi nikakor ne bi smeli biti tam, kjer so bili. "Lastnik pa tudi [že po prvem napadu] opozoril [stroke] ni jemal dovolj resno. Je pa potek dogodkov tudi posledica prevelike navezanosti na pse, ki jo lastniki psov dobro poznamo." Po njegovih besedah so bili ti trije (pred napadom leta 2006 štirje) bulmastifi tempirane bombe. "Vzrokov za to je več - nekaj krivde lahko vsekakor pripišemo pasmi. Gre namreč za pse, ki so izredno samozavestni in pogumni ter skoraj nevodljivi - vsekakor niso primerni za lastnike začetnike." Eden izmed vzrokov za "eksplozijo" je po mnenju kinologa tudi ta, da so bili psi v krdelu. "Eden izmed njih je bil vodja in drugi so mu sledili. Ko se eden počuti ogroženega ali drugijo čutijo, da je eden izmed njih ogrožen, napadejo." Kot dodaja Vidic, so psi vsekakor bili socializirani in prijazni do okolja, o čemer se je prepričal tudi sam, ko je pazil na enega izmed njih. "Vendar pa so okolišine privedle do tega, da so napadli."

 

 

"Nevarnih pasem ni"

Kot pravi Klemenčičeva, nevarnih pasem ni in tudi ni možno v naprej vedeti, ali bo neka pasma ali pes postal nevaren. "Noben pes se ne zbudi od 7.00 in ob 7.15 postane agresiven. Znake, da se bo nekaj zgodilo, pes kaže že prej, lastniki pa jih na žalost spregledajo."

 

Nepoznanega psa ne gledamo naravnost v oči

V primeru, da na poti naletimo na razdraženega psa, je vsekakor dobro vedeti, na kak način se zaščititi. Strokovnjaki svetujejo, da psa ne smemo gledati naravost v oči, saj lahko to razume kot provokacijo, če pa opazimo psa, ki teče proti nam in kaže znake napadalnega vedenja (lajanje, renčanje), se z nogami trdno postavimo in predvsem ne izvajamo nenadnih gibov ali dvigov rok (kot npr. v znak zaščite), saj bomo s tem psa le še dodatno razdražili. Paziti moramo tudi, da ne pademo, saj s tem izgubimo pomembno prednost - višino.

 

 

Strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno biti še posebej pozoren, če nas napade pes pasme pitbul, saj so ti lahko izjemno napadalni in se ne dajo zlahka pregnati. Nekateri priporočajo, da je najbolje zavzeti položaj zarodka - vleči se na tla, kolena pokrčiti k bradi (tako zavarujemo predel trebuha in prsi), z rokami pa si zaščitimo obraz, ušesa in zatilje. Seveda pa tako tvegamo, da nam pes poškoduje vitalne organe, zato spet drugi svetujejo, da se na vsak način poskušamo obdržati na nogah, ker le tako lahko najbolje z rokami zavarujemo predel trebuha in prsi.