Ljubljana - Ko se je Tržičan Stanislav Meglič 15. marca 2006 po Oražnovi ulici na Viču peš vračal iz službe domov, je korakal mimo kie carnivala, v katerega je Zora Roter, lastnica štirih bulmastifov, malo pred tem spravila tri pse. Ko je odšla še po četrtega, je odprla prtljažnik in živali so planile na nič hudega slutečega mimoidočega. Psov od napada niso odvrnili niti udarci s palico, s katero je bližnji stanovalec poskušal rešiti Megliča. Ustavilo jih je šele devet nabojev, ki sta jih izstrelila policista. Enega bulmastifa, Knighta, sta ubila, dva ranila, četrti pa je pobegnil nazaj v avto, s katerim jih je nameravala lastnica odpeljati na sprehod.

 

Inšpektor Veterinarske uprave RS (VURS) je preživele pse - Atosa, Joy in Atlasa - zasegel in namestil v zavetišče za živali na Gmajnicah, vendar so štiri mesece kasneje znova napadli. Takrat so pogrizli inštruktorico, ki je sodelovala pri njihovem šolanju. Ko je vstopila v prostor s psi, se je vanjo najprej zakadila psica, nato še druga dva psa. Ko je že mislila, da je vsega konec, je pritekel inštruktor in preprečil nadaljnji napad, lastnik pa je psa prijel. Ženska jo je odnesla sicer nekoliko bolje od Megliča, čeprav s številnimi poškodbami in strahom.

 

Zoper lastnico psov, upokojeno zdravnico Zoro Roter, je na okrajnem sodišču tekel kazenski postopek zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ker pa je obtožena med sojenjem umrla, so postopek ustavili. Ne glede na njeno smrt je še naprej tekel pravdni postopek zaradi odškodninske tožbe, ki jo je zoper Roterjevo in njenega partnerja Saša Baričeviča, sicer tudi dediča Roterjeve, ki se je po prvem napadu psov prijavil kot njihov novi lastnik, vložil napadeni Stanislav Meglič. Tržičan, ki so ga zdravniki po napadu psov pokrpali z več kot sto šivi, s tožbo zahteva 112.669 evrov odškodnine in plačilo rente, saj bo posledice čutil vse življenje. Odškodninsko tožbo zoper Baričeviča je vložila tudi pogrizena inštruktorica, ker pa je prepričana, da je za dogodek poleg lastnika psov Baričeviča odgovoren tudi inštruktor, čigar podjetje je skrbelo za prešolanje psov, se je v tožbi za nerazdelno plačilo 18.000 evrov kot drugotoženi znašel tudi ta.

 

Medtem ko so Atosa že aprila 2007 vrnili Baričeviču kot novemu lastniku, je ta bil papirnati boj za preostala psa. Čeprav je veterinarski inšpektor trikrat izdal odločbo o humani usmrtitvi Atlasa in Joy v skladu z zakonom o zaščiti živali, ki določa, da lahko pristojni organ odredi usmrtitev živali, ki človeku z ugrizom povzroči hudo telesno poškodbo ali celo smrt, enako velja za žival, soudeleženo pri takšnem dogodku - je Baričeviču uspelo to s pritožbami preprečiti. Dokončno avgusta lani, ko je vrhovno sodišče razveljavilo sklep upravnega sodišča o začasni odredbi, s katero bi moral psa vrniti v zavetišče. Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo psa vrnilo lastniku, je pravobranilstvo zoper ministrstvo vložilo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. A ker je to storilo brez pooblastila vlade, je vrhovno sodišče začasno odredbo razveljavilo. Psi so tako ostali pri Baričeviču, ki je po ugotovitvah veterinarskih inšpektorjev - ti so nadzirali, ali spoštuje pogoje - vzorno skrbel zanje, sodeloval je tudi pri njihovemu prešolanju. Čeprav so nekateri kinologi opozarjali, da prešolanje tako napadalnih psov najbrž ne bo uspešno, je Baričevič vztrajal. Na žalost se je izkazalo, da so imeli skeptiki prav.

 

Iz tiskane izdaje Dela